Kazalec prikazuje, kaj posameznikom in gospodinjstvom pomeni učinkovita raba energije (URE), kako o njej razmišljajo, kaj jih motivira za njeno izvajanje in kakšne cilje želijo doseči z uvedbo ukrepov za URE. Odseva razmerje med dejanskim vedenjem gospodinjstev pri rabi energije in njihovimi stališči do učinkovite uporabe energije.

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča, zlasti intenzivno v zadnjih dveh letih in je v letu 2021 znašala 3.803 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko (PG05).

Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju izpustov in vplivov podnebnih sprememb. To pa je uresničljivo na dva načina: z enkratnimi investicijami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010. Od leta 2015 je v merjenjih dodano vprašanje “Kaj osebno razumete pod izrazom ‘učinkovita raba energije’. Za dobro polovico (54 %) anketiranih gospodinjstev, ki je sodelovala v raziskavi, učinkovita raba energija pomeni “varčevanje z energijo”. Odgovor “uporaba tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za delovanje”, je navedla slaba petina (17 %)  anketirancev. Dobra desetina (11 %) ta pojem povezuje z “izklapljanjem el. naprav, ko jih ne uporabljajo“. Odgovora “ugašanje luči“ in “uporaba energetsko varčnih aparatov/naprav“ je navedla po desetina anketirancev. Povzamemo lahko, da večina gospodinjstev pravilno razume izraz “učinkovita raba energije”. (slika OP06-1)

Kot je prikazano v okoljskem kazalcu “[OP05] Odnos prebivalstva do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih”, dobre štiri petine slovenskih gospodinjstev (81%) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo. Glede na merjenje iz leta 2010 se je delež povečal za 12 odstotnih točk (2022: 81%, 2010: 69%).

Raziskava REUS 2022 je pokazala, da sta prihranek denarja in varovanje okolja enakovredna motiva za učinkovito rabo energije za 71 % anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, delež pa ostaja na približno enaki ravni kot v letu 2019 (72 %) in je za 7 odstotnih točk višji kot v letu 2010 (64 %). Glede na merjenje v letu 2019 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, ki jih motivira “samo prihranek denarja” oz. “predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja”, vendar je še vedno nižji kot v letu 2010 (2022: 23 %, 2019: 20 %, 2010: 30 %). Delež gospodinjstev ki jih motivira predvsem skrb za okolje, ostaja na približno na enaki ravni (2022: 5 %, 2019: 6 %, 2010: 5 %). (slika OP06-2)

Na vprašanje, “Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?“, je dobra tretjina anketiranih gospodinjstev (36 %) v zadnjem merjenju kot prvo navedbo navedla znižanje stroškov, kar je precej manj, kot v prejšnjih merjenjih (2019: 49 %, 2010: 71 %). Močno se je povečal delež gospodinjstev, ki so kot motiv za učinkovito rabo energije navedli “znižati količinsko porabo” (2022: 29 %, 2019: 16 %, 2010: 11 % ). Tretji najpogostejši odgovor je bil “ohraniti sedanjo količinsko porabo, kljub uporabi večjega števila naprav” - delež gospodinjstev, ki so takšnega mnenja, pa se z leti povečuje (2022: 13 %, 2019: 9 %, 2010: 4 %). Odgovor “zmanjšati vpliv na okolje” je navedlo 12 % anketiranih gospodinjstev (2022: 12 %, 2010: 6 %). Na podlagi raziskav REUS lahko povzamemo, da se med slovenskimi gospodinjstvi kaže trend upadanja pomembnosti stroškov za dosego učinkovite rabe energije, v ospredje pa vse bolj prihaja pomembnost zniževanja oziroma ohranjanja količinske porabe kljub uporabi večjega števila naprav. (slika OP06-3)

Zanimanje za informacije o učinkoviti rabi energije ostaja na podobno visoki ravni kot leta 2019 in je precej večje kot leta 2010 (2022: 79 %, 2019: 80 %, 2010: 63 %). Zanimivo je, da se povečuje tudi delež tistih, ki ne vedo oz. so brez odgovora  (2022: 12 %, 2010: 0 %). (slika OP06-4)

Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o okolju in učinkoviti rabi energije, se je glede na merjenje iz leta 2010 povečal, vendar pa deklarativni odnos predstavlja samo en vidik. Drugi, še pomembnejši vidik pa je okoljsko usmerjeno obnašanje, torej kako in v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo, predvsem pri njihovem vsakodnevnem ravnanju, kot je na primer izključevanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti. (slika OP06-5)

Na podlagi izsledkov 17 vprašanj, vezanih na deklarativni in pet vprašanj, vezanih na dejanski odnos do okolja in učinkovite rabe energije, je v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS razvita okvirna segmentacija gospodinjstev glede na rabo energije in odnos do okolja. Omejitev segmentacije je, da niso upoštevana vsa vprašanja, ki so povezana z navadami ravnanja z energijo.

Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:

•    Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina, slednje pa udejanja tudi v praksi. Najbolj jih določa strinjanje s trditvami, da jim ni vseeno za okolje in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka osveščenost le modni trend.
•    Skeptična gospodinjstva, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravnajo učinkovito po svojih najboljših močeh. Kljub temu pa menijo, da njihova gospodinjstva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka osveščenost tudi modni trend.
•    Ocene trditev pasivnih gospodinjstev glede seznanjenosti in delovanja so najnižje in ne delujejo najbolj energetsko varčno. To je skupina, ki z energijo ne ravna učinkovito in nima odnosa do okolja.

Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med “ekološko ozaveščene”, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa so “ekološko neozaveščena”. Izsledki vseh merjenj  pokažejo, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi bistveno ne spreminja: delež ozaveščenih znaša približno tri četrtine (2022: 72 %, 2019: 77 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa okoli eno četrtino (2022: 28 %, 2019: 23 %, 2015: 26 %). Glede na leto 2015 se je precej povečal delež ozaveščenih aktivnih gospodinjstev (2022: 51 %, 2019: 55 %, 2015: 35 %), delež skeptičnih gospodinjstev pa se je zmanjšal (2022: 21 %, 2019: 22 %, 2015: 39 %). (slika OP06-6)

Nadaljnja analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije kaže, da so aktivna gospodinjstva tudi dejansko učinkovitejša. Ob tem pa rezultati tudi nakazujejo na velik potencial zmanjšanja končne rabe energije v gospodinjstvih z razvijanjem okoljske osebne identitete in pozitivnih navad pri vsakodnevnem ravnanja z energijo.

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatke za določene regije združene. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je leta 2022 delež gospodinjstvih, ki z učinkovitejšo rabo energije želijo znižati količinsko porabo (vse navedbe) so enakomerno porazdeljene po vseh združenih statističnih področjih (66 % - 72 %). (slika OP06-7)