Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2019 v primerjavi z letom prej znižal za 0,7 odstotne točke in je znašal 57,2 %, kar je najnižja vrednost v obdobju 2013−2019. K zmanjšanju deleža OVE v končni rabi energentov je prispevalo predvsem zmanjšanje deleža OVE v gospodinjstvih za 0,8 odstotne točke. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 3 odstotne točke, kar je bistveno več kot leto prej. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, bi bilo potrebno ta delež povečati za 3,8 odstotne točke, kar je na letni ravni primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2012, kar bo težko dosegljivo. Cilj v letu 2020 tako predvidoma ne bo dosežen.
Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v široki rabi opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Z večjim deležem OVE v široki rabi, ki je posledica izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, se zmanjšujejo izpusti CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih.
Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Vrednost kazalca leta 2005 | Ciljne vrednosti kazalca | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2019 | |
---|---|---|---|
2005 | 42,70 | ||
2010 | 47,46 | ||
2011 | 50,96 | ||
2012 | 54,64 | 54,64 | |
2013 | 55,43 | 57,36 | |
2014 | 56,23 | 58,03 | |
2015 | 57,02 | 58,54 | |
2016 | 57,82 | 57,43 | |
2017 | 58,61 | 58,71 | |
2018 | 59,41 | 57,99 | |
2019 | 60,20 | 57,25 | |
2020 | 61 |
Cilj OP TGP je povečanje deleža OVE v široki rabi. K povečanju deleža OVE prispevata tako večja končna raba OVE, kot tudi manjša skupna končna raba energentov, to pa oboje prispeva k zmanjševanju izpustov TGP. Cilj do leta 2020 je doseči 61 % OVE v široki rabi. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.
Kljub temu, da je bil temperaturni primanjkljaj leta 2019 celo malenkost večji kot leto prej*1, se je končna raba energije v široki rabi tega leta zmanjšala, in sicer za 3,8 %, kar pripisujemo učinkovitejši rabi energije v tem sektorju. Ker se je ob tem raba OVE v široki rabi leta 2019 zmanjšala še nekoliko bolj kot skupna končna raba, za 5 %, se je že drugo leto zapored zmanjšal tudi delež OVE v končni rabi, tokrat za 0,7 odstotne točke. Delež je leta 2019 tako predstavljal 57,2 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v široki rabi in je s tem dosegel najnižjo vrednost v obdobju 2013–2019. Zaostanek za indikativno letno ciljno vrednostjo se je še povečal in je bil s tremi odstotnimi točkami bistveno večji kot leta 2018. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v široki rabi goriv, bi bilo potrebno ta delež povečati za 3,8 odstotne točke, kar je na letni ravni primerljivo s povečanjem iz leta 2012. Glede na počasno rast in nato celo zmanjševanje deleža OVE po letu 2014, bo takšna rast v letu 2020 težko dosegljiva in cilj za to leto predvidoma ne bo dosežen.
Delež OVE se je leta 2019 zmanjšal zaradi povečanja deleža zemeljskega plina za 0,4 odstotne točke in kurilnega olja za 0,3 odstotne točke, kar lahko v veliki meri pripišemo spremembam cenovnih razmerij na trgu. K temu zmanjšanju je prispevalo predvsem zmanjšanje rabe OVE v gospodinjstvih, kjer se je delež v letu 2019 zmanjšal za 0,8 odstotne točke in je znašal 66,5 %. Delež OVE v končni rabi energentov za storitvene dejavnosti se je sicer povečal iz 8,9 % leta 2018 na 9,7 % v leta 2019, ker pa raba OVE v storitvah predstavlja manj kot 3 % celotne rabe OVE v široki rabi, ima to na spremembe vrednosti kazalca le manjši vpliv. Ocena rabe OVE v storitvenem sektorju je sicer podcenjena in ni zanesljiva, saj se ne spremlja sistematično in v nacionalni statistiki ni vključena.
Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2019 zvišala za 20,6 % oz. 9,8 odstotne točke, pri čemer se je raba goriv v široki rabi zmanjšala za 32,7 %, raba OVE v široki rabi pa za 18,8 %. Delež OVE v gospodinjstvih se je v istem obdobju povečal s 46 % na 55,7 %, se je pa leta 2019 že tretje leto zapored nekoliko zmanjšal. Tudi v storitvenih dejavnostih se je delež OVE v rabi goriv v opazovanem obdobju povečal, in sicer z 1,4 % na 1,6 %.
Opomba:
*1 Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2018 – 2.669, 2019 – 2.691 (izračun IJS-CEU)
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatki, potrebni za izračun deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, so objavljeni v letni energetski bilanci Slovenije in so javno dostopni na SiStat portalu Statističnega urada RS.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalec delež OVE v rabi goriv v široki rabi (%) je definiran kot razmerje med končno rabo OVE in končno rabo vseh energentov v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih, brez upoštevanja električne energije in daljinske toplote. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Raba OVE v gospodinjstvih |
toe |
SURS |
2005, |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 07. 2021 |
da |
Raba OVE v ostali rabi |
toe |
SURS |
2005, |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 07. 2021 |
da |
Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v gospodinjstvih |
toe |
SURS |
2005, |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 07. 2021 |
da |
Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v ostali rabi |
toe |
SURS |
2005, |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 07. 2021 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni