Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v široki rabi opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Z večjim deležem OVE v široki rabi, ki je posledica izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih.

Kljub temu, da je bil temperaturni primanjkljaj leta 2020 v primerjavi z letom 2019 celo nekoliko večji, in sicer za 3,3 %40, se je končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote zmanjšala za 0,6 %. Ker se je ob tem raba OVE zmanjšala še bolj, za 2 %, se je delež OVE v rabi goriv v široki rabi že tretje leto zapored znižal, tokrat za 0,9 odstotne točke, na 56,4 %. S tem je delež dosegel najnižjo raven v obdobju 2013–2020. Zaostanek za letno ciljno vrednostjo je znašal 4,6 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen.

V primerjavi z letom 2019 sta se v strukturi goriv povečala deleža kurilnega olja in ter geotermalne in sončne energije, in sicer za 1,3 oz. 0,9 odstotne točke, ter zmanjšala deleža ostalih OVE in zemeljskega plina, in sicer za 1,9 oz. 0,4 odstotne točke. Povečanje rabe kurilnega olja lahko pripišemo znižanju njegove cene, tako absolutno^*1 kot tudi relativno, glede na cene lesnih goriv^*2. K zmanjšanju deleža OVE v končni rabi energentov je prispevalo predvsem zmanjšanje rabe OVE v gospodinjstvih, kjer se je delež leta 2020 zmanjšal za 1,3 odstotne točke in je znašal 65 %. Delež OVE v končni rabi energentov za storitvene dejavnosti se je povečal, in sicer za 1,4 odstotne točke, na 11 %. K zmanjšanju deleža OVE v končni rabi energentov v široki rabi je prispevalo predvsem zmanjšanje deleža rabe energije pridobljene iz ostalih obnovljivih virov in odpadkov v gospodinjstvih, in sicer za 2 odstotni točki, medtem ko se je delež končne rabe energije iz geotermalne in sončne energije v gospodinjstvih za 0,9 odstotne točke povečal.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2020 zvišala za 18,8 % oz. 8,9 odstotnih točk, od tega večino, 7,2 odstotnih točk do leta 2012, pri čemer se je raba goriv v široki rabi zmanjšala za 33 %, raba OVE v široki rabi pa za 21 %. Delež OVE v gospodinjstvih se je v istem obdobju povečal s 57 na 65 %, se pa od leta 2016, ko je z 68,7 % dosegel najvišjo vrednost, vseskozi zmanjšuje. Tudi v storitvenih dejavnostih se je delež OVE v rabi goriv v opazovanem obdobju povečal, in sicer s 7,5 % na 11 %. Večino, 97 % celotne rabe OVE v široki rabi pri tem predstavlja raba OVE v gospodinjstvih. Ocena rabe OVE v storitvenem sektorju je podcenjena in ni zanesljiva, saj se ne spremlja sistematično in v nacionalni statistiki ni vključena.

Opombi:

^*1    SiStat, Cene energentov (https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H028S.px/)

^*2    WCM InfoGozd, Cene lesnih goriv (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/podatki/2021100415210921/cene-lesnih-goriv/)