Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v široki rabi opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Z večjim deležem OVE v široki rabi, ki je posledica izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih.

Kljub temu, da je bil temperaturni primanjkljaj leta 2019 celo malenkost večji kot leto prej^*1, se je končna raba energije v široki rabi tega leta zmanjšala, in sicer za 3,8 %, kar pripisujemo učinkovitejši rabi energije v tem sektorju. Ker se je ob tem raba OVE v široki rabi leta 2019 zmanjšala še nekoliko bolj kot skupna končna raba, za 5 %, se je že drugo leto zapored zmanjšal tudi delež OVE v končni rabi, tokrat za 0,7 odstotne točke. Delež je leta 2019 tako predstavljal 57,2 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v široki rabi in je s tem dosegel najnižjo vrednost v obdobju 2013–2019. Zaostanek za indikativno letno ciljno vrednostjo se je še povečal in je bil s tremi odstotnimi točkami bistveno večji kot leta 2018. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v široki rabi goriv, bi bilo potrebno ta delež povečati za 3,8 odstotne točke, kar je na letni ravni primerljivo s povečanjem iz leta 2012. Glede na počasno rast in nato celo zmanjševanje deleža OVE po letu 2014, bo takšna rast v letu 2020 težko dosegljiva in cilj za to leto predvidoma ne bo dosežen.

Delež OVE se je leta 2019 zmanjšal zaradi povečanja deleža zemeljskega plina za 0,4 odstotne točke in kurilnega olja za 0,3 odstotne točke, kar lahko v veliki meri pripišemo spremembam cenovnih razmerij na trgu. K temu zmanjšanju je prispevalo predvsem zmanjšanje rabe OVE v gospodinjstvih, kjer se je delež v letu 2019 zmanjšal za 0,8 odstotne točke in je znašal 66,5 %. Delež OVE v končni rabi energentov za storitvene dejavnosti se je sicer povečal iz 8,9 % leta 2018 na 9,7 % v leta 2019, ker pa raba OVE v storitvah predstavlja manj kot 3 % celotne rabe OVE v široki rabi, ima to na spremembe vrednosti kazalca le manjši vpliv. Ocena rabe OVE v storitvenem sektorju je sicer podcenjena in ni zanesljiva, saj se ne spremlja sistematično in v nacionalni statistiki ni vključena.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2019 zvišala za 20,6 % oz. 9,8 odstotne točke, pri čemer se je raba goriv v široki rabi zmanjšala za 32,7 %, raba OVE v široki rabi pa za 18,8 %. Delež OVE v gospodinjstvih se je v istem obdobju povečal s 46 % na 55,7 %, se je pa leta 2019 že tretje leto zapored nekoliko zmanjšal. Tudi v storitvenih dejavnostih se je delež OVE v rabi goriv v opazovanem obdobju povečal, in sicer z 1,4 % na 1,6 %.

Opomba:

^*1    Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2018 – 2.669, 2019 – 2.691 (izračun IJS-CEU)