Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂.

Leta 2019 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 271,8 GWh, izpustov CO₂ pa za 55,6 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije povečal za več kot polovico, zmanjšanje izpustov CO₂ pa se je več kot podvojilo^*2. Velika večina tako prihranka končne energije (89 %) kot tudi zmanjšanja izpustov CO₂ (91 %) je bila pri tem dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in OVE leta 2019, je znašal 38,7 milijonov evrov in je bil glede na leto prej večji za kar 60 % ter hkrati tudi daleč najvišji v obdobju 2011–2019. Skupaj so prihranki energije, doseženi s spodbudami Eko sklada za izvajanje ukrepov v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, leta 2019 skupaj znašali 272 GWh^*3 in s tem prvič presegli načrtovane v AN URE.

Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2019, je ob koncu leta 2019 znašal 1.506 GWh in je za 243 GWh (19 %) presegal indikativni letni cilj. Nekoliko drugače je bilo pri kumulativnem zmanjšanju izpustov CO₂, ki je leta 2019 znašalo 220 kt in je s tem še vedno nekoliko, za 19 kt^*4 (8 %), zaostajalo za indikativnim letnim ciljem.

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Nepovratna sredstva za naložbe v OVE je mogoče pridobiti tudi v okviru Programa razvoja podeželja^*5, vendar o učinkih teh naložb ni podatkov.

Cilj za leto 2020 za kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2019 že presežen, in sicer za 104 GWh oz. 7 %. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ je za ciljem za leto 2020 zaostajalo za 47 kt oz. 18 %. Po podatkih Eko sklada, je bilo leta 2020 za izvedbo ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih izplačanih 37,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je le malo manj kot leto prej. Doseženo je bilo zmanjšanje rabe končne energije za 233 GWh, izpustov CO₂ pa za 49 kt. Kumulativno, brez upoštevanja doseženih učinkov v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, naj bi prihranki energije leta 2020 tako znašali 1.739 GWh in bili s tem 24 % nad ciljem, zmanjšanje izpustov CO₂ pa 270 kt, s čimer naj bi bila tudi tukaj ciljna vrednost za leto 2020 dosežena. Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO₂ in prihranki energije vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije^*6. Poleg tega podatke o zmanjšanju izpustov CO₂ ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED)^*7. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, predvideno je 20-odstotno zmanjšanje rabe energije v stavbah, je od leta 2021 dalje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN)^*8, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti. V NEPNu je načrtovano tudi zmanjšanje izpustov CO₂ v stavbah do leta 2030 za 70 % v primerjavi z letom 2005, zato je treba zagotoviti tudi izboljšanje podatkov, ki se nanašajo na ta cilj.

Opombe:

^*2   Leta 2019 je prišlo do nekaterih sprememb pri pripravi in obdelavi podatkov Eko sklada, zato so podatki za leto 2019 s podatki za prehodna leta primerljivi samo v omejenem obsegu

^*3   Učinki energetsko svetovalne mreže za občane – ENSVET, niso všteti

^*4   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpuste CO₂, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena

^*5   Sredstva se črpajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

^*6   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17)

^*7   Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01); za podrobnosti glej zvezek Ocena doseganja ciljev OP TGP

^*8   Vlada RS, februar 2020
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)