Skoraj 2/3 virov onesnaženosti zraka zaradi delcev PM₁₀ predstavljajo zastarele male kurilne naprave, 1/3 pa promet. Relativna majhnost - zgoščenost ter orografsko - geografska značilnost države (številne doline in kotline) povzročajo skupaj z meteorološkimi značilnostmi (neprevetrenost, številne toplotne inverzije) pogosta preseganja dovoljenih ravni koncentracij PM₁₀ v zunanjem zraku. Preseganja se pojavljajo izključno  v  času ogrevalne sezone (pozimi).  

Kazalec prikazuje pregled izvajanja ukrepov za izboljšanje onesnaženosti zraka v obdobju 2014-2019 (obdobje ukrepov 2013-2018). Vsa vlaganja so bila odobrena na podlagi izdanih odločb, financiranje pa zagotovljeno iz kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020 in iz Programa sklada za podnebne spremembe. Ukrepi so bili določeni v načrtih za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji  (sprejeti za obdobje 2013-2018), nanašajo pa se na investicije za ogrevanje stavb (kotli na lesno biomaso, toplotne črpalke, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija streh, energijsko učinkovito prezračevanje in celovita obnova starejše stanov, stavbe), trajnostno mobilnost ter druge ukrepe, kot so industrija, podporni ukrepi. Kazalec zajema financiranje ukrepov, na katere so se nanašali načrti za izboljšanje kakovosti zraka – Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota, Zasavje in Celje.

Primerjava zneskov odobrenih in izplačanih naložb v ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka od leta 2014 do 2019 kaže na povečanje odobrenih in izplačanih naložb, še posebej po letu 2014. V letu 2019 je bilo za kar 15,56 milijonov  EUR več izplačanih naložb, v primerjavi z letom 2014. V letih 2014, 2015 in 2018 je bilo izplačanih manj naložb, od izdanih naložb, v letih 2016 in 2019 pa so zneski izplačanih naložb presegali odobrene zneske.

Podobno opazimo tudi, ko primerjamo število vseh naložb v ukrepe za kakovost zraka. Število naložb je malenkost padlo v obdobju 2015-2016, vendar generalno gledano število naložb narašča. Velik porast se je zaznati v letih 2018 (4827 naložb) in 2019 (5756 naložb).

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji predvidevajo naslednje tri skupine:

• spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, energetsko bolj učinkovite kurilne naprave ipd.),
• spodbujanje in prehod v trajnostno mobilnost (spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje izpustov delcev zaradi soljenja in posipanja cest),
• druga področja (trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, podporo raziskavam in inovacijam ter zmanjšanje okolju škodljivih subvencij in pravilna določitev cen).

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka navajajo ogrevanje stavb kot prioritetno področje, sledi  spodbujanja trajnostnega prometa. Ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije zajemajo investicije v toplotne črpalke, kotle na lesno biomaso, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasad, toplotno izolacijo streh, energijsko učinkovito prezračevanje ter celovito obnovo starejših ustanov in stavb. Pri tem je potrebno dodati, da so se kotli na leseno biomaso začeli uvajati od leta 2016 dalje.

Največ naložb (7887) je bilo v obdobju od 2014 do 2019 v kotle na lesno biomaso, sledijo jim naložbe v toplotne črpalke (3622). Pogosto se vlaga tudi v toplotno izolacijo fasad (1757 naložb) ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva (1618 naložb). Malo naložb je bilo v tem obdobju v energijsko učinkovito prezračevanje (764) ter toplotno izolacijo streh (670). Najmanjkrat se prebivalstvo odloči za celovito obnovo starejših ustanov in stavb, zato je tudi število naložb v ta ukrep majhno. V obdobju 2014 do 2019 jih je bilo le 34, v letu 2019 niti ene. V letu 2019 prav tako ni bilo naložb v energetsko učinkovito prezračevanje ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Zelo se je zmanjšalo število naložb v toplotno izolacijo fasad in streh (v letu 2019 - 1 naložba). Prevladujejo naložbe v ukrepe toplotnih črpalk ter kotlov na lesno biomaso. V letu 2019 je bilo število naložb v omenjena ukrepa 4163 ter 1591.