Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije je leta 2011 znašala 949 ktoe, kar je 10 % manj kot leto prej. Glede na leto 2000 je bila višja za 20 %. Največji delež je imel les in druga trdna biomasa s 54,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 32,3 %. Ostali viri so geotermalna energija s 4,0 %, tekoča biogoriva s 3,8 %, bioplin prav tako s 3,8 % ter sončna energija z 1,5 % (Slika EN 18-1).

Visoka rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi, 58,4 % leta 2011 (ZGS, 2012), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se uporabljajo v industriji. Les je leta 2011 predstavljal 98 % rabe trdne biomase. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2011 415 ktoe), sledita industrija s 50 ktoe in transformacije s 46 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. Povečanje rabe leta 2010 je predvsem posledica hladnejše zime, leta 2011 pa se je znižala zaradi toplejše zime ter tudi zaradi zamenjave starih kotlov na lesno biomaso z novejšimi učinkovitejšimi in zaradi energetske obnove stavb. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2011 je bila za 23 % nižja kot leta 2000. Raba v transformacijah je bila leta 2011 za 94 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in TE-TOL. V letih 2009-2011 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)) in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbuja Ekološki sklad RS. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote, kar je smiselno, saj je tu možno dosegati višje izkoristke kot pri proizvodnji električne energije. Visoki izkoristki so dosegljivi tudi soproizvodnji električne energije in toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2011 znašala 3.559 GWh, kar je mnogo manj kot leto prej in manj tudi od povprečja v obdobju 2000-2011. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2011 povečale za 25 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2018 naj bi bile zaključene še zadnje tri iz verige šestih hidroelektrarn na Srednji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. Na proizvodnjo hidroelektrarn ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša (za več glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE).

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini (bioplinske naprave v kmetijstvu), ki sodijo med biopline in se uporabljajo v soproizvodnji električne energije in toplote, geotermalna energija, sončna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2011 povečala za 891 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. V letu 2011 se je rast rabe tekočih biogoriv v prometu ustavila, saj se je raba glede na leto prej zmanjšala za 6 %. Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba sončne energije s sprejemniki sončne energije je bila leta 2011 za 6 % višja kot leto prej, skupna raba geotermalne energije pa za 13 %. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah.

Raba obnovljivih virov je leta 2011 predstavljala 13,2 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 %, kljub znižanju glede na predhodno leto za 1,6 odstotne točke, presežen. Cilj je bil presežen že leta 2009. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2011 zmanjšal glede na predhodno leto in je znašal 1,9 %. To je občutno manj od cilja za to leto v višini 5,5 %. Občutno nižji deleži od cilja so bili tudi v preteklih letih.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Uveljavljena in leta 2009 prenovljena je podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Po prenovi sheme so spodbude bolj stimulativne za vse vrste OVE, z izjemo sončnih elektrarn. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-27 je leta 2010 raba obnovljivih virov predstavljala 9,8 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 4,2 odstotni točki, raba OVE pa za 78 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2010 imela Latvija s 34,6 %, najnižjega pa Malta z 0 %. Med obnovljivimi viri v EU-27 prevladuje lesna biomasa (49 %), sledijo hidroenergija (18 %), biogoriva (9 %), vetrna energija (7 %), bioplin (6 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %), geotermalna energija (3 %) ter sončna energija (2 %).