Kazalec prikazuje trend prihodov in nočitev domačin in tujih turistov, zasebna potovanja domačih turistov glede na dohodek in velikost gospodinjstev in razloge za potovanja. Kazalec predstavlja tudi zmožnosti enotedenskega dopustovanja Evropejcev.

Turistična potovanja so vsi odhodi od doma z najmanj eno prenočitvijo in z največ 365 zaporednimi prenočitvami. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več postankov, a glavni cilj je samo eden. Tudi glavni razlog je lahko samo eden, in to je tisti, brez katerega tega potovanja ne bi bilo. Glede na glavni razlog, ki je spodbudil odločitev za potovanje, delimo turistična potovanja na poslovna potovanja in zasebna potovanja. Zasebna potovanja so tista, katerih glavni razlogi za odhod na potovanje so:  preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje);  obisk sorodnikov in prijateljev (pogrebi, poroke in drugi tovrstni razlogi) in drugi razlogi.

Turizem ima poleg številnih pozitivnih koristi tudi negativne učinke. Turistična dejavnost prinese nekatere ekonomske in tudi družbene (zaposlovanje) koristi, medtem ko je po drugi strani turizem lahko močno obremenjujoč za okolje. Negativni učinki turizma so opazni predvsem pri množičnem turizmu ali na viških sezon. Zaradi velikega števila turistov se močno poveča poraba energije, vode in količine odpadkov, več je hrupa, povečan je promet, vplivi so na biotsko raznovrstnost oz. naravno okolje. Naravno okolje pa je po drugi strani pomemben gradnik turističnega gospodarstva.

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov

Po ugotovitvah STO so v letu 2019 tuji turisti ustvarili kar 75 % vseh turističnih prihodov in 72 % prenočitev. Nato smo v letu 2020 v Sloveniji zabeležili za 51 % manj prihodov in za več kot 42 % manj prenočitev. Število tujih turistov se je zmanjšalo za kar 74 %, njihove prenočitve pa za 71 %. S 74 % upadom tujih turističnih prihodov glede na leto 2019 se je Slovenija uvrstila med bolj prizadete evropske države. Velik upad števila tujih gostov je delno ublažila rast domačih turistov, ki so v letu 2020 ustvarili za 21 % več turističnih prihodov in za 33 % več turističnih prenočitev kot v letu 2019. Temu ustrezno se je bistveno povečal delež domačih gostov v strukturi vseh gostov: domači gostje so v letu 2020 ustvarili kar 60 % vseh prihodov in 64 % vseh turističnih prenočitev, medtem ko je v letu 2019 delež njihovih prenočitev znašal 28 %. Slovenija se z vidika rasti domačega turizma uvršča med najuspešnejše Evropske države. Leto 2021 je bilo že ugodnejše. Zabeleženih je bilo 22,4 % več prenočitev kot v istem obdobju leta 2020 (28,7 % manj kot leta 2019). V letu 2021 je bila v primerjavi z letom 2020 zaznana 43 % rast tujih prenočitev, v primerjavi z letom 2019 pa še vedno beležimo kar 57,8 % upad tujih prenočitev. Manjše število tujih prenočitev so tudi v letu 2021 ublažili turisti z domačega trga, ki so v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 ustvarili za kar 46,6 % več turističnih prenočitev (STO, 2022). Povečana rast domačih turistov je gotovo botrovala uvedba turističnih bonov v času pandemije. Kot najpomembnejši motiv za obisk Slovenije tuji turisti navajajo naravne lepote (STO 2019).

Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva

Podatki so nazorni; nižji ko je dohodek v gospodinjstvu, manj je zasebnih potovanj. Videti je še, da so se v opazovanem obdobju med leti 2012 in 2018 potovanja v vseh štirih skupinah gospodinjstev, razvrščeni po kvartilih, povečala. Vidimo tudi, da so potovanja gospodinjstev glede na uvrstitev v štiri kvartile po letih nihala skoraj enako. Izrazitejšo razliko je opaziti le pri prvem kvartalu, ko je v letu 2015 zabeleženo najvišjo udeležbo na potovanjih, medtem ko je v drugih treh skupinah v tem obdobju viden rahel padec. Zanimivo je, da je viden rahel padec zasebnih potovanj že v letu 2019, seveda izrazitejši (zaradi pandemije) pa nato v letu 2020.

Razlog za potovanje in potrošena sredstva

Podatki kažejo, da  se je v opazovanem obdobju 2012 – 2018 porabilo najmanj denarja predvsem za sprostitev in počitek ter obisk sorodnikov in prijateljev. Nekoliko več so Slovenci zapravili  za rekreativne dejavnosti in skrb za zdravje oziroma bivanje v zdravilišču. Skoraj enkrat več denarja pa so namenili  za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ter ogled kulturnih, zabavnih, športnih prireditev; izdatki za to skupino se v glavnem opravijo v tujini. Izdatki za sprostitev, počitek, zabavo kot glavni razlog za potovanje so ne samo najnižji, ampak so v vseh opazovanih letih tudi relativno konstantni. V letu 2019 opazimo podoben trend porabe sredstev, nekoliko izstopa precej manjša poraba za rekreativne dejavnosti, medtem ko se je slednja v letu 2020 spet precej poveča. Sicer je v letu 2020 opaziti siceršnjo nižjo porabo pri vseh drugih razlogih, razen za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, kjer se je poraba denarja občutno povečala.

Potovanja glede na velikost gospodinjstev

Podatki kažejo, da so se zasebna potovanja v obdobju 2012 – 2018 rahlo zviševala (z nekaterimi manjšimi vmesnimi nihanji) pri vseh tipih gospodinjstev glede na število članov. Prvi manjši zasuk zasledimo leta 2019, ko beležimo nekoliko manj potovanj 1- in 2- članskih gospodinjstev.  Leto 2020 prinese še več sprememb, potovanja glede na velikost gospodinjstev so povsod manjša, še najbolj izrazito se znižajo pri 1-članskih gospodinjstvih.

Finančni razlog za ne odhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva

Finančni razlogi za ne odhod na potovanje so bili najvišji v obdobju med leti 2012 in 2015, nato so se začeli nižati; torej je imelo več gospodinjstev možnosti iti na dopust ne glede na število članov. Leto 2020 ima zaradi pandemije seveda drugačne razloge, zakaj gospodinjstva niso dopustovala, zato so v tem letu ti razlogi tudi najnižji.

Dopustovanja Evropejcev

Po podatkih Eurostat si leta 2020 skoraj 29 % prebivalcev držav članic EU, starih 16 let ali več, ni moglo privoščiti plačila letnega enotedenskega dopusta stran od doma. Ta delež se postopoma zmanjšuje od leta 2010, ko si 39 % Evropejcev ni moglo privoščiti enotedenskega dopusta. Po letu 2013 se je delež ljudi, ki si vsako leto niso mogli privoščiti enotedenskih počitnic stran od doma, zmanjšal v vseh državah članicah; z izjemo Italije in Grčije.

V letu 2021 je med državami članicami Romunija zabeležila najvišji delež posameznikov v tem položaju - 60 %.  Na drugem mestu so prebivalci Grčije, kjer si jih 49 % ni moglo privoščiti enotedenski dopust; sledijo Hrvaška (42 %), Bolgarija (41 %) in Madžarska (41 %). Nasprotno pa si na spodnjem koncu lestvice le 8 % ljudi na Švedskem ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic, sledijo Finska (10 %), Avstrija in Luksemburg (obe po 12 %) ter Danska ter Nizozemska (13 %).

Politika

Turizem je panoga, ki je pred krizo, povzročeno s pandemijo Covid-19, prispevala 10,4 % globalnemu BDP, po zadnjih podatkih pa trenutno h globalnemu BDP prispeva 5,5 %. V letih pred pandemijo je dejavnost presegala povprečno rast gospodarstva. Na svetovni ravni je namreč sektor v letu 2019 že deveto leto zapored s 3,5 % letno stopnjo rasti presegal stopnjo rasti svetovnega BDP, ki je bila 2,5 %. Neposredno je turizem pred krizo zagotavljal vsako deseto delovno mesto, kar je globalno predstavljalo 330 milijonov delovnih mest. Hkrati je turizem v zadnjih petih letih pred pandemijo ustvaril vsako četrto novo zaposlitev. Po podatkih statistične in tržne platforme Statista, je bilo v letu 2020 v turizmu izgubljenih več kot 100 milijonov delovnih mest, od tega 13 milijonov v Evropi (STO, 2022).

Ocenjeno je, da turistično gospodarstvo ustvari 35 milijonov ton odpadkov letno. Ocenjeno je tudi, da se povprečno v enem nastanitvenem obratu dnevno porabi 300 litrov vode na gosta. V prihodnosti se ta statistika ne bo zmanjšala, saj je trend potovanj turistov naraščajoč, zato so podatki in z njimi povezani vplivi na okolje še bolj zaskrbljujoči.

V kratkem zapisu na spletni strani Evropskega parlamenta: Trajnostni turizem: okoljska razsežnost razberemo, da je turizem tretji največji gospodarski sektor v Evropski uniji (EU). Po ocenah naj bi bilo v turizmu zaposlenih 17 milijonov ljudi, skupni prispevek turizma h gospodarstvu pa je blizu 10% bruto domačega proizvoda EU. Turizem ima poseben, dvosmeren odnos do okolja. Kakovost okolja je po eni strani ključnega pomena za uspeh turizma, saj je to pogosto tisto, kar ljudi pritegne k obisku kraja in jih prepriča, da se vrnejo nazaj. Po drugi strani lahko turizem postane razlog za pritiske in vplive na okolje. Možni škodljivi učinki razvoja turizma se nanašajo na tri glavna področja: obremenitev naravnih virov; onesnaževanje; in fizične vplive, ki običajno vključujejo degradacijo ekosistemov. Podnebne spremembe in turizem sta tesno povezana. Medtem ko turistični sektor prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki večinoma izvira iz prevoza turistov, se hkrati sooča tudi z velikimi vplivi globalnega segrevanja.

Vizija turistične destinacije Slovenije, ki jo vidi in vodi Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma, je Slovenija kot  zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. V jedru vseh aktivnosti STO je torej trajnostna zaveza, na kateri temelji pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja. Po STO je Slovenija danes primer dobre prakse na področju razvoja in implementacije trajnostnega turizma na globalni ravni. Poseben pomen in vlogo pri tem ima osrednje nacionalno certifikacijsko orodje Zelena shema slovenskega turizma. Uspešnost dela STO v smeri trajnostnega turizma je prepoznana s številnimi in uglednimi mednarodnimi priznanji.