Kazalec prikazuje trend prihodov in nočitev domačin in tujih turistov, zasebna potovanja domačih turistov glede na dohodek in velikost gospodinjstev in razloge za potovanja. Kazalec predstavlja tudi dopustovanje Evropejcev.

Turistična potovanja so vsi odhodi od doma z najmanj eno prenočitvijo in z največ 365 zaporednimi prenočitvami. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več postankov, a glavni cilj je samo eden. Tudi glavni razlog je lahko samo eden, in to je tisti, brez katerega tega potovanja ne bi bilo. Glede na glavni razlog, ki je spodbudil odločitev za potovanje, delimo turistična potovanja na poslovna potovanja in zasebna potovanja.

Zasebna potovanja so tista, katerih glavni razlogi za odhod na potovanje so: - preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje); - obisk sorodnikov in prijateljev (pogrebi, poroke in drugi tovrstni razlogi) in; - drugi razlogi.

Turizem ima poleg številnih pozitivnih koristi tudi negativne učinke. Turistična dejavnost prinese nekatere ekonomske in tudi družbene (zaposlovanje) koristi, medtem ko je po drugi strani turizem lahko močno obremenjujoč za okolje. Negativni učinki turizma so opazni predvsem pri množičnem turizmu ali na viških sezon. Zaradi velikega števila turistov se močno poveča poraba energije, vode in količine odpadkov, več je hrupa, povečan je promet, vplivi so na biotsko raznovrstnost oz. naravno okolje.

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov

V letu 2018 je bilo 1,4 milijona prihodov domačih turistov in 4,4 milijona tujih turistov. Trend prihoda tujih turistov je v nenehnem porastu, kar kaže na pojav  množičnega turizma v Sloveniji. Znani so že podatki za julij 2019. Po podatkih SURS je Slovenijo v juliju 2019 obiskalo skoraj 892.000 turistov. Prenočitev v turističnih nastanitvenih obratih je bilo v tem mesecu okoli 2,5 milijona; 78 % teh so ustvarili tuji turisti. Tako prihodov kot tudi prenočitev domačih turistov je bilo v letošnjem juliju za 8 % manj kot v juliju 2018. Prihodov tujih turistov pa je bilo v letošnjem juliju 5 % več, njihovih prenočitev pa 3 % več kot v juliju 2018.

Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva

Podatki so nazorni; nižji ko je dohodek v gospodinjstvu, manj je zasebnih potovanj. Videti je še, da so se v opazovanem obdobju med leti 2012 in 2018 potovanja v vseh štirih skupinah gospodinjstev, razvrščeni po kvintilih, povečala, vendar najmanj v drugem kvintilnem razredu. Vidimo tudi, da so potovanja gospodinjstev glede na uvrstitev v štiri kvartale po letih nihala skoraj enako. Izrazitejšo razliko je opaziti le pri prvem kvartalu, ko je v letu 2015 zabeleženo najvišjo udeležbo na potovanjih, medtem ko je v drugih treh skupinah v tem obdobju viden rahel padec.

Razlog za potovanje in potrošena sredstva

Podatki kažejo, da sta se v opazovanem obdobju 2012 – 2018 »izoblikovali« dve skupini. V prvi skupini se porabi najmanj denarja predvsem za naslednje razloge: za sprostitev, počitek, zabava ter tudi rekreativne dejavnosti in skrb za zdravje, bivanje v zdravilišču. Druga skupina porabi skoraj enkrat več denarja in sicer za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ter ogled kulturnih, zabavnih, športnih prireditev; izdatki za to skupino se v glavnem opravijo v tujini. Izdatki za sprostitev, počitek, zabavo kot glavni razlog za potovanje so ne samo najnižji, ampak so v vseh opazovanih letih tudi relativno konstantni.

Potovanja glede na velikost gospodinjstev

Podatki kažejo, da so se zasebna potovanja v obdobju 2012 – 2018 rahlo zvišala pri 1- in 2- članskih gospodinjstvih, medtem ko je pri gospodinjstvih s 5 in več člani opaziti rahel upad zasebnih potovanj. Pri 3-4-članskih gospodinjstvih pa zasebna potovanja kažejo na rahlo nihanje po letih.

Finančni razlog za neodhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva

Zanimiv podatek je, da so finančni razlogi za neodhod na potovanje veliko manj prisotni pri 1-članskem gospodinjstvu in v tistih s 5 in več člani. Kaže da imajo finance precej večji vpliv pri odločitvi za potovanje pri 2- in 3-4 članskih gospodinjstvih, pri čemer se je ta razlog za neodhod na pot v opazovanih šestih letih skoraj prepolovil pri 2-članskih gospodinjstvih.

Dopustovanja Evropejcev

Po podatkih, ki jih je julija 2019 objavil evropski statistični urad Eurostat, si leta 2018 kar 28,3 odstotka Evropejcev (več kot četrtina) starejših od 16 let ni moglo privoščiti tedenskega dopusta stran od doma. Tako je brez tedenskega oddiha zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostalo 58,9 odstotka Romunov, 51,3 odstotka Hrvatov, 51 odstotkov Grkov in 51 odstotkov Ciprčanov. Slovenci so si lahko teden dni oddiha v drugem kraju privoščili nadpovprečno v primerjavi z drugimi prebivalci EU-ja, saj si teden dni dopustovanja ni zmoglo privoščiti, tako ugotavlja Eurostat, 21,8 odstotka Slovencev – nekaj več kot petina. Tovrstne težave so najmanj pestile prebivalce Švedske (9,7 odstotka), Luksemburga (10,9 odstotka), Danske (12,2 odstotka) in Avstrije (12,4 odstotka). Delež Evropejcev, starejših od 16 let, ki si lani niso mogli privoščiti dopusta, se je v zadnjih petih letih sicer precej zmanjšal, v povprečju iz 39,5 na 28,3 odstotka. Največji padec so leta 2018 glede na leto 2013 ugotovili v Bolgariji (za 35,8 odstotne točke na 30,5 odstotka) in na Poljskem (za 26 odstotnih točk na 34,6 odstotka). Edina država v EU, kjer se je ta delež povečal, je bila Grčija (za dve odstotni točki na 51 odstotkov).

Skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu se povečuje.

Svetovni potovalni in turistični odbor (WTTC) vsako leto objavi poročilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. V zadnjem poročilu za Slovenijo navaja, da se je v letu 2018 skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal za 6 % glede na leto prej. Skupni prispevek tako predstavlja 12,3 % celotnega BDP. Glede na podatke WTTC je bilo v letu 2018 v turizmu12,8 % vseh zaposlitev, kar predstavlja 110.700 delovnih mest.

V kratkem zapisu na spletni strani Evropskega parlamenta: Trajnostni turizem: okoljska razsežnost razberemo, da je turizem tretji največji gospodarski sektor v Evropski uniji (EU). Po ocenah naj bi bilo v turizmu zaposlenih 17 milijonov ljudi, skupni prispevek turizma h gospodarstvu pa je blizu 10% bruto domačega proizvoda EU. Turizem ima poseben, dvosmeren odnos do okolja. Kakovost okolja je po eni strani ključnega pomena za uspeh turizma, saj je to pogosto tisto, kar ljudi pritegne k obisku kraja in jih prepriča, da se vrnejo nazaj. Po drugi strani lahko turizem postane razlog za pritiske in vplive na okolje. Možni škodljivi učinki razvoja turizma se nanašajo na tri glavna področja: obremenitev naravnih virov; onesnaževanje; in fizične vplive, ki običajno vključujejo degradacijo ekosistemov. Podnebne spremembe in turizem sta tesno povezana. Medtem ko turistični sektor prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki večinoma izvira iz prevoza turistov, se hkrati sooča tudi z velikimi vplivi globalnega segrevanja.

Vizija turistične destinacije Slovenije, ki jo vidi in vodi Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma, je Slovenija kot  zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. V jedru vseh aktivnosti STO je torej trajnostna zaveza, na kateri temelji pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja. Po STO je Slovenija danes primer dobre prakse na področju razvoja in implementacije trajnostnega turizma na globalni ravni. Poseben pomen in vlogo pri tem ima osrednje nacionalno certifikacijsko orodje Zelena shema slovenskega turizma. Uspešnost dela STO v smeri trajnostnega turizma je prepoznana s številnimi in uglednimi mednarodnimi priznanji.