KKazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov starost za obdobje 1992–2014 ter njihov delež glede na starost za obdobje 1992–2014 v Sloveniji. Prikazan je tudi delež avtomobilov po starosti za izbrane evropske države v letu 2012 ter delež vozil, ki izpolnjuje standarde EURO V, EURO IV, EURO III, EURO II, EURO I, EEV (Energy Efficient Vehicle – energetsko učinkovito vozilo) oziroma standarde pred EURO standardi in vozila na konvencionalni pogon.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in bolje varujejo uporabnike pred nesrečami. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.

Standardi EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV so del zakonodaje EU. Določajo najvišjo dovoljeno koncentracijo plinov (NOx-dušikovi oksidi, THC-Total Hydrocarbon/skupni ogljikovodiki, NHMC- Non-Methane Hydrocarbons/ogljikovodiki brez metana, CO-ogljikov oksid) in delcev v izpušnih plinih vozil. Podatki so prikazani po posameznih kategorijah  vozil (osebni avtomobili na dizelski pogon,osebni  avtomobili na bencinski pogon, osebni avtomobili na plin, lahka tovorna vozila na bencinski pogon, lahka tovorna vozila na dizelski pogon, težka tovorna vozila, mestni avtobusi, ostali avtobusi, mopedi in motocikli). Kategorije  vozil so definirane z direktivama  2001/116/EC  in 2002/24/EC. Podatki se nanašajo na leto 1995, 2005 in 2013.

Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo o njem. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2011) in doseganje standardov glede izpustov iz posameznih kategorij vozil.

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU zmanjšala z 8,8 let v letu 1995 na 8,2 let v letu 2009. Povprečna starost osebnih avtomobilov se zelo razlikuje med državami. Najnižjo povprečna starost za leto 2009 je bila zabeležena v Luksemburgu (3,8 leta), najvišja pa v Grčiji in na Cipru (14,6 let) (EEA, 2011). Vozni park je najstarejši v baltskih državah, medtem ko je največ vozil mlajših od 5 let registriranih v Italiji, Združenem kraljestvu in Nemčiji. V nekaterih novih članicah EU se starost osebnih avtomobilov znižuje zlasti zaradi povečanega BDP, pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe in politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi. Osebni avtomobili na dizel imajo nižjo povprečno starost v primerjavi z bencinom, saj se trg z vozili na dizel nenehno širi in je vsako leto registriranih veliko novih avtomobilov (EEA, 2011).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 1998 (6,9 leta) do leta 2014 (9,4) povečala za 2,5 leta; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2014 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 2001 podvojil, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal skoraj za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2014 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 76 % novih vozil, petnajst let prej pa jih je bilo kar 90 % (SURS, 2015). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

Uvajanje novih tehnologij lahko spremljamo z doseganjem EURO standardov, ki jih določa Evropska zakonodaja. Prvi standard je bil sprejet že leta 1970, standardi EURO pa so v veljavi od leta 1993, ko je bil sprejet standard EURO I. Kljub temu pa standarda še vedno ne dosegajo vsa vozila voznega parka. Zadnji standard, EURO VI, je bil sprejet leta 2014, zato ga podatki iz leta 2013 še ne vključujejo. Delež vozil, ki dosegajo določen EURO standard je odvisen od tipa vozila. V Sloveniji je največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO V pri avtobusih, saj ga dosega 27% vozil. Pri mestnih avtobusih dodatnih 1,6% vozil dosega tudi standard EEV, ki je nadgradnja standarda EURO V. EEV standard je prostovoljen, namenjen pa je vozilom mestnega potniškega prometa. V Sloveniji je največji delež vozil, ki ne dosegajo niti standarda EURO I pri mopedih, saj ga ne dosega kar 30% vozil.

V Sloveniji so pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih, vozila na dizelski pogon bolj okolju prijazna kot vozila na bencinski pogon. V splošnem so lahka tovorna vozila okolju bolj prijazna od osebnih. Pri osebnih avtomobilih standard EURO V dosega 15% vozil, pri lahkih tovornih vozilih pa 19%. Pri osebnih vozilih na bencinski pogon EURO II dosega 27% vozil, pri avtomobilih na dizelski pogon pa le 9%. Podobno pri lahkih vozilih na bencinski pogon dosega standard EURO II 19% vozil, pri lahkih tovornih vozilih na dizelski pogon pa le 9%. Pri avtomobilih na plin polovica vozil dosega standard EURO IV, ostali pa starejše standarde. Upoštevati moramo, da standardi za vozila na bencinski in dizelski pogon niso enaki, prav tako se razlikujejo standardi za osebne avtomobile in tovorna vozila. Da bi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv na okolje pri starejših avtomobilih, bi potrebovali podatek, koliko je bil avtomobil uporabljen/vožen. Pri večji uporabi vozila je njegov vpliv na okolje večji, če pa je uporabljen le občasno, pa je vpliv manjši.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, uvozne omejitve za nekatere tipe ali starost vozil ter obvezni periodični tehnični pregledi.

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozila. Glavne zahteve te direktive so:

• vzpostavitev zajema izrabljenih motornih vozil po vsej državi;
• do konca leta 2006 naj se predela najmanj 85 % utežnih odstotkov, do 2015 pa 95 % izrabljenih motornih vozil, in sicer tako, da se najmanj 80 % (do 2015 pa 85 %) materiala znova uporabi ali snovno predela;
• po 1. juliju 2003 je pri proizvodnji vozil prepovedana uporaba kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma;
• proizvajalci oziroma uvozniki nosijo bistveni del stroškov za predelavo vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1. 1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na čas vstopa na trg;
• predpisani so podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji/uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati;
• države članice morajo o razgradnji poročati Evropski uniji.

Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Slovenija je uredila to področje leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe), ki jo je leta 2011 nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11).

Uvoz rabljenih vozil, ki se preveč razlikujejo od uveljavljene ravni varnosti in varovanja okolja, v Sloveniji preprečuje zakonodaja. Rabljena vozila, ki se registrirajo na novo, morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00). Pomembnejše določilo iz tega pravilnika, ki se nanaša na konstrukcijske lastnosti vozila je, da morajo imeti vsa vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, opremo za uravnavanje izpustov izpušnih plinov, ki ustreza najnižjim zahtevam:

• pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam direktive 94/12/ES;
• pri avtobusih in tovornjakih zahtevam direktive 91/542/ES in;
• pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam direktive 97/24/ES.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in za pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij (EEA, 2011). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.