Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).

FFS so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Kazalec ne upošteva (zaradi nerazpoložljivosti zanesljivih podatkov) porabe FFS na drugih nekmetijskih zemljiščih (npr. železnice, ceste, zelenice, golf igrišča in druga športna igrišča), kjer se prav tako izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Zaradi tega so trenutni podatki porabe FFS na hektar obdelovalnih površin višji kot bi bili, če bi upoštevali dejanske površine kjer se FFS uporabljajo.

Sredstva za varstvo rastlin (fitofarmacevtska sredstva, podskupina pesticidov) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki učinkujejo na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode in tako varujejo rastline. V Sloveniji spremljamo porabo sredstev za varstvo rastlin od leta 1992, ko smo jih skupaj porabili 2.031 ton. V naslednjih dveh desetletjih se je poraba skoraj prepolovila in leta 2012 znašala 1.058 ton. Trend zmanjševanja se je nadaljeval tudi v zadnjem desetletju, čeprav nekoliko počasneje. Absolutno najnižja vrednost je bila dosežena leta 2023, ko je bila poraba le 710 ton, medtem ko je bila v letu 2024 nekoliko višja — 733 ton, kar pa še vedno pomeni skupno zmanjšanje za 64 % glede na leto 1992 in potrjuje dolgoročni trend zmanjševanja rabe FFS.

Pri porabi sredstev za varstvo rastlin na enoto obdelovalne površine (njivske površine, vrtovi in trajni nasadi) so med posameznimi leti prisotna precejšnja nihanja, ki so večinoma posledica vremenskih razmer in pojavnosti bolezni ali škodljivcev. Primerjava desetletnih povprečij kaže na jasen dolgoročni trend zmanjševanja: med letoma 2000 in 2009 je povprečna poraba znašala 6,45 kg aktivne snovi na hektar, v obdobju 2010–2020 pa se je zmanjšala na 5,23 kg/ha. V zadnjih letih se je ta trend nadaljeval, saj je poraba v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Pri obravnavi prikazane porabe na hektar obdelovalne površine je treba upoštevati, da je le-ta nekoliko precenjena, saj podatek o zemljiščih ne zajema vseh površin, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin (kmetijska zemljišča ne-kmetov, zelenice, športna igrišča, železniška in cestna infrastruktura, ipd.). Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji je relativno visoka vendar primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami kot so Francija, Italija in Nizozemska. Za našo kmetijsko pridelavo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč (6 %), kar je bistveno več kot na Finskem (0,2 %), Danskem (1,2 %), v Nemčiji (1,7 %), na Poljskem (3,3 %) ali na Madžarskem (3,4 %). Zaradi tega je poraba sredstev za varstvo rastlin, predvsem fungicidov, na hektar precej večja kot pri žitih in večini okopavin. Fungicidi predstavljajo približno 70 % skupne porabe sredstev za varstvo rastlin, pri čemer skoraj polovico zavzemajo anorganski fungicidi na osnovi žvepla, ki veljajo za okoljsko manj obremenjujoče. Herbicidi predstavljajo okoli 23 % porabe, medtem ko znaša delež insekticidov  približno 7 %.

Trend zmanjševanja porabe herbicidov je v veliki meri posledica uporabe novejših skupin pripravkov z manjšim odmerkom aktivne snovi na hektar in precejšnjih sprememb v setveni strukturi, manj pa zaradi nadomeščanja uporabe herbicidov z nekemičnimi metodami varstva rastlin. V zadnjih dvajsetih letih se je v poljedelskem kolobarju namreč močno zmanjšala površina s kulturami, ki zahtevajo bolj intenzivno rabo sredstev za varstvo rastlin (ozimna žita, koruza, krompirjem, oljna ogrščica). V istem obdobju se je površina posejana s travno in travno deteljnimi mešanic povečala za več kot 10.000 ha. Poraba insekticidov, ki predstavljajo manj kot dvajsetino vseh uporabljenih pesticidov, se spreminja predvsem v odvisnosti od vremenskih razmer, ki vplivajo na razvoj škodljivcev.

Registracijo, promet in uporabo sredstev za varstvo rastlin zaradi varstva potrošnikov kmetijskih pridelkov in varstva okolja – predvsem vodnih virov – ureja zakonodaja, kjer veljajo posebne omejitve uporabe znotraj vodovarstvenih območjih.