[KM01] Poraba sredstev za varstvo rastlin
Ključno sporočilo
Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se v Sloveniji v zadnjih desetih letih opazno zmanjšuje, a je kljub temu še vedno večja kot v večini drugih držav EU. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih FFS v Sloveniji, čeprav se je njihova uporaba v zadnjih treh letih precej zmanjšala. V letu 2008 je skupna poraba FFS znašala 5,9 kg na hektar.
Definicija
Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo FFS ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).
Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.
Grafi
Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Fungicidi | t | 916 | 917 | 731 | 693 | 656 | 694 | 839 | 886 | 842.6 | 932.7 |
| Herbicidi | t | 655 | 576 | 526 | 418 | 425 | 478 | 428 | 432 | 408.5 | 365.9 |
| Insekticidi | t | 353 | 324 | 296 | 260 | 243 | 180 | 154 | 192 | 98 | 80.9 |
| Druga sredstva | t | 107 | 109 | 119 | 124 | 117 | 100 | 105 | 92 | 119 | 18.8 |
| Skupaj | t | 2031 | 1962 | 1672 | 1495 | 1444 | 1452 | 1526 | 1602 | 1468.1 | 1398.3 |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | |||||
| Fungicidi | t | 936.7 | 844.1 | 1114.5 | 968 | 817 | 689 | 847 | |||
| Herbicidi | t | 385 | 400.5 | 291.2 | 320 | 322 | 334 | 296 | |||
| Insekticidi | t | 109.5 | 122.9 | 99.9 | 97 | 110 | 106 | 42 | |||
| Druga sredstva | t | 40.8 | 67 | 25.2 | 29 | 32 | 26 | 32 | |||
| Skupaj | t | 1471.9 | 1434.5 | 1530.7 | 1414 | 1281 | 1155 | 1218 |
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| 2008 | ||
|---|---|---|
| fungicidi | kg | 847333 |
| herbicidi | kg | 296393 |
| insekticidi | kg | 42187 |
| druga sredstva | kg | 32239 |
| skupaj | kg | 1218151 |
| fungicidi | % | 69.6 |
| herbicidi | % | 24.3 |
| insekticidi | % | 3.5 |
| druga sredstva | % | 2.6 |
| skupaj | % | 100 |
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| 2008 | ||
|---|---|---|
| anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin | kg | 53050 |
| drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) | kg | 427609 |
| fungicidi na podlagi ditiokarbamatov | kg | 176602 |
| ostali fungicidi | kg | 190072 |
| skupaj | kg | 847333 |
| anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin | % | 6.3 |
| drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) | % | 50.5 |
| fungicidi na podlagi ditiokarbamatov | % | 20.8 |
| ostali fungicidi | % | 22.4 |
| skupaj | % | 100 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| 2000 | 2001 | 2002 - SURS | 2002 - MKGP | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| fungicidi | kg/ha | 3.9 | 4.6 | 4.7 | 3.5 | 4.2 | 5.5 | 4.8 | 4 | 3.4 | 4.1 |
| herbicidi | kg/ha | 1.9 | 1.8 | 1.9 | 1.4 | 2 | 1.4 | 1.6 | 1.6 | 1.7 | 1.4 |
| insekticidi | kg/ha | 0.5 | 0.4 | 0.6 | 0.4 | 0.6 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.2 |
| skupaj | kg/ha | 6.8 | 6.9 | 7.4 | 5.5 | 7.1 | 7.5 | 6.9 | 6.2 | 5.7 | 5.9 |
Eurostat, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| Latvija | Poljska | Švedska | Irska | Finska | Avstrija | Danska | Združeno kraljestvo | Nemčija | Madžarska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2003 | kg/ha | 0.3 | 0.5 | 0.7 | 0.7 | 0.7 | 1 | 1.1 | 1.4 | 1.8 | 2 |
| 2005 | kg/ha | 0.4 | 1.1 | 0.5 | 0.7 | 0.6 | 1 | 1.2 | 1.5 | 1.7 | 2.3 |
| 2007 | kg/ha | 0.6 | 1 | np | np | np | np | 1.3 | np | 1.9 | 2.6 |
| Francija | Slovenija | Nizozemska | Portugalska | Belgija | Italija | ||||||
| 2003 | kg/ha | 2.7 | 2.8 | 3.9 | 4.6 | 6.3 | 6.6 | ||||
| 2005 | kg/ha | 2.8 | 2.9 | 4.8 | 4.4 | 7.1 | 6.7 | ||||
| 2007 | kg/ha | 2.8 | 2.3 | 5.6 | 4.8 | np | np |
Cilji
- pomembno izboljšanje stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za FFS in njihove razgradne produkte v pitni vodi in virih le-te skladno s Pravilnikom o pitni vodi
- zmanjšanje porabe FFS, vpeljavo ekološke in drugih okolju prijaznih oblik kmetijstva ter preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja iz točkovnih in razpršenih virov
- opredeliti promet, nadzor in uporabo FFS, zato da se preprečijo njihovi škodljivi učinki na ljudi in okolje v celoti.
Komentar
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom je eden od osnovnih tehnoloških ukrepov pri pridelovanju gojenih rastlin za izboljšanje rasti in razvoja ter povečanje količine in kakovosti pridelka.
Poraba FFS je v Sloveniji v zadnjih desetih letih dokaj konstantna z manjšimi nihanji. Po letu 2004, ko se je v primerjavi s porabo v letih 2000-2003 nekoliko nepričakovano povečala poraba FFS na račun fungicidov, se je v zadnjih štirih letih trend zmanjševanja nadaljeval, tako da smo v letu 2007 zabeležili najmanjšo porabo odkar spremljamo prodajo FFS. V letu 2008 je bila poraba FFS znova za spoznanje večja, vendar precej manjša kot v predhodnih letih. Glede na strukturo porabe FFS predstavljajo fungicidi še vedno več kot 2/3 vseh uporabljenih FFS v Sloveniji, med njimi pa največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla.
Poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč se je v obdobju 2000–2007 rahlo povečevala do leta 2004, in sicer s 6,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 na 7,5 kg aktivnih snovi/ha v letu 2004, medtem ko se je v letu 2005 zopet zmanjšala na 6,9 kg aktivnih snovi/ha. V letih 2006 in 2007 se je obremenitev kmetijskih zemljišč še dodatno zmanjšala za več kot kg in sicer na 5,74 kg aktivnih snovi/ha, kar je najmanj do sedaj, oziroma v času, odkar uradno spremljamo prodajo FFS. V letu 2008 se je poraba FFS na hektar zopet nekoliko povečala in sicer na 5,9 kg na hektar. Med fitofarmacevtskimi sredstvi se je v zadnjih treh letih najbolj zmanjšala uporaba fungicidov, čeprav so le-ti predstavljali v letu 2008 več kot 2/3 vseh uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji (69,5 %). Pri herbicidih je bila poraba v letu 2008 zopet za spoznanje manjša v primerjavi z zadnjimi tremi leti in primerljiva z letom 2004 in sicer 1,44 kg na hektar. To je precej manj v primerjavi z leti med 2000 in 2003, ko je bila poraba herbicidov na ha večja za poprečno 25 %. Pri insekticidih pa smo po sedmih letih dokaj konstantne uporabe, ki je znašala med 0,45 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 do 0,53 kg aktivnih snovi/ha v letu 2007, v letu 2008 zabeležili v poprečju več kot 50 % manjšo uporabo, zgolj 0,2 kg na hektar, kar je ob strokovni uporabi insekticidov prav gotovo posledica predvsem neugodnih vremenskih razmer za razvoj škodljivih organizmov v preteklem letu.
Pri obravnavi prikazane porabe FFS na hektar je treba poudariti, da je le-ta nekoliko precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije ne zajema vseh zemljišč, na katerih se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel in lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko teh zemljišč je v lasti nekmetov, ki niso zajeti v uradno statistiko, kar pa onemogoča zanesljivejšo obdelavo podatkov. Primerjava ocene porabe FFS na podlagi dveh virov o površini obdelovalnih zemljišč v letu 2002 (SURS in MKGP) kaže, da bi bila lahko poraba na podlagi podatkov SURS precenjena za približno 35 % (Slika KM01-4).
Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč je v Sloveniji večja kot v večini drugih držav EU, vendar pa primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč, na katerih je poraba fitofarmacevtskih sredstev (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri žitih in večini okopavin.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) (Ur.l. RS, št. 83/99) in Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l.RS, št. 98/04, št.35/07, uradno prečiščeno besedilo).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji in prodaji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji zbira Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS), podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (leto 2002 in 2005).
Skrbnik podatkov: SURS in FURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o proizvodnji in prodaji FFS v Sloveniji zbira vsako leto FURS na podlagi obveznega javljanja podatkov s strani firm, ki se ukvarjajo prometom in prodajo FFS. Podatki so zaradi načina zbiranja in urejanja podatkov za preteklo leto na voljo za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006). Zato smo pri podatkih za prodajo FFS za leto 2008 uporabili podatke, ki smo jih dobili od FURS. Podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa zbira SURS v sklopu njihovih periodnih popisov in jih letno objavlja v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na MKGP (leto 2002 in 2005), pri čemer pa se le-ti precej razlikujejo od podatkov, ki jih pripravljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije in temeljijo na posnetkih iz zraka.
Metodologija obdelave podatkov:
Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2008. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-27), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Kazalec prikazuje uradne podatke prodaje in prometa FFS v Sloveniji, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. To potrjuje tudi ocena porabe FFS, ki jo ločeno pripravljajo podjetja, ki se ukvarjajo s prometom in prodajo FFS v Sloveniji. Oceno v manjši meri otežuje le prost pretok blaga in storitev znotraj držav EU, saj je težko nadzirati količine neuradno izvoženih ter uvoženih FFS s strani uporabnikov FFS.
Precej manj zanesljiv pa je kazalec ocene porabe FFS na ha. Le-ta je prav gotovo precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada RS ne zajema površine vseh zemljišč, na katerih se pri nas uporabljajo FFS. Statistični urad Republike Slovenije upošteva namreč le kmetijska zemljišča v okviru kmetijskih gospodarstev, prodaja pa zajema tudi FFS, ki so porabljena izven teh gospodarstev. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel kot tudi lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko obdelovalnih zemljišč v lasti nekmetov (vrtički, majhni vinogradi, ohišnice) in nekatera druga nekmetijska zemljišča, kjer se izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS niso zajeta v uradno statistiko in to onemogoča zanesljivejšo obdelavo podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi, podatke za porabo na ha pa je potrebno izboljšati. Kazalec bo treba v prihodnje izpopolniti, predvsem z zanesljivejšimi podatki o dejanskih površinah obdelovalnih zemljišč in s podatki o uporabi FFS na teh zemljiščih.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Točnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1 za podatke za porabo FFS, 2 za podatke o porabi FFS na ha.
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA (European Crop Protection Association). Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo.Pri podatkih Eurostata predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27. Podatki so dostopni: Eurostat > Agriculture, forestry and fisheries > Food: From farm to fork statistics (food) > Inputs to the food chain (food_in) > Input into agriculture: feedingstuffs, seed, fertilisers, plant protection products (food_in_a) > Use of plant protection products in agriculture (food_in_apest2).
Skrbnik podatkov: Eurostat, OECD, ECPA
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA. Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo. Pri podatkih Eurostata, ki naj bi bili najbolj verodostojni, predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2008. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-27), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke Eurostata o prodaji in prometu FFS v posameznih državah EU-27, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. Težavo oziroma slabosti kazalca pa predstavlja pomanjkanje podatkov, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi in primerljivi zgolj za posamezne države v okviru EU-27, podatki za porabo na ha v preteklosti pa so še manj primerljivi in zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 3
Drugi viri in literatura:
- Fitosanitarna uprava RS, 2009. Sektor za FFS in mineralna gnojila, osebna komunikacija.
- Statistični urad RS, 2009. Statistični letopisi RS 2001-2008.