Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Uporaba FFS v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom je eden od osnovnih tehnoloških ukrepov pri pridelovanju gojenih rastlin za izboljšanje rasti ter povečanje količine in kakovosti pridelka.

Kazalec sicer predstavlja prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo FFS (v nadaljnjem besedilu jih zaradi lažjega razumevanja imenujemo fitofarmacevtska sredstva) obdobju 2000–2006. Prikazana je skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi). Prodajo prikazujemo v nadaljevanju kot porabo. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-15).

Kazalec je v sedanji obliki zaradi nezanesljivih podatkov treba upoštevati samo kot začasen in ga bo treba v prihodnje izpopolniti, predvsem z zanesljivejšimi podatki o dejanskih površinah obdelovalnih zemljišč in s podatki o uporabi FFS na teh zemljiščih. Statistični urad Republike Slovenije pri tem upošteva le kmetijska zemljišča v okviru kmetijskih gospodarstev, prodaja pa zajema tudi FFS, ki so porabljena zunaj kmetijskih gospodarstev. Ta kategorija zemljišč predstavlja po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Predvsem gre za trajne nasade, vrtove in nekatera druga nekmetijska zemljišča, kjer se izvajajo varstveni ukrepi ob uporabi FFS.

Poraba fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji je po letu 2000 precej stabilna z manjšimi letnimi nihanji. To velja zlasti za obdobje 2000–2003, medtem ko se je poraba v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 povečala za 6,7 %, v letu 2005 pa zopet zmanjšala za več kot 8 % v primerjavi z letom 2004. Vzrok za to je predvsem bistveno večja poraba fungicidov v letu 2004 – v primerjavi z letom 2003 za 32 %. Povečana poraba fungicidov v letu 2004 je posledica zelo ugodnih razmer za razvoj bolezni v primerjavi z zelo sušnim letom 2003, ko je bilo ukrepov za zatiranje bolezni bistveno manj. To so potrdili tudi podatki za leto 2006, ko se je poraba fungicidov v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za več kot 26 %, skupna poraba FFS pa za več kot 16 %.

Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč se je v obdobju 2000–2006 rahlo povečevala do leta 2004, in sicer s 6,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 na 7,5 kg aktivnih snovi/ha v letu 2004 medtem ko se je v letu 2005 zopet zmanjšala pod 7 kg aktivnih snovi/ha, to je 6,93 kg aktivnih snovi/ha. V letu 2006 se je obremenitev kmetijskih zemljišč še dodatno zmanjšala za več kot 0,5 kg in sicer na 6,24 kg aktivnih snovi/ha. Med fitofarmacevtskimi sredstvi se je najbolj zmanjšala uporaba fungicidov, in sicer s 4,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2005 na 4,0 kg aktivnih snovi/ha v letu 2006 oziroma za 16 %. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji, med katerimi pa največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla s kar 46 % ter bakrovi pripravki z 12 %. Pri herbicidih je bila poraba v letu 2006 enaka kot v letu 2005, vendar hkrati precej manjša kot v obdobju med leti 2000 in 2003. V letu 2006 je bila poraba herbicidov 1,6 kg aktivnih snovi/ha v primerjavi z letom 2000, ko je bila 1,9 kg aktivnih snovi/ha. Poraba insekticidov pa se v zadnjih šestih letih najmanj spreminja, od 0,45 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 do 0,54 kg aktivnih snovi/ha v letu 2006.

Prikazana poraba fitofarmacevtskih sredstev je nekoliko precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije ne zajema vseh zemljišč, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel in lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko jih je tudi v lasti nekmetov, to pa onemogoča natančnejšo obdelavo podatkov.

Glede na države EU-15 je poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar v Sloveniji v povprečju nekoliko večja, je pa podobna kakor v primerljivih državah s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik odstotek trajnih nasadov – sadovnjaki, vinogradi in hmeljišča, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja v primerjavi z uporabo pri žitih in večini okopavin.