Kazalec prikazuje letne količine nastalih, zbranih organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva ter načine predelave.

Organski kuhinjski odpadki predstavljajo ločeno frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 08. Ravnaje z njimi določa Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08, v nadaljnjem besedilu: uredba).

V skladu z uredbo je treba v okviru opravljanja občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) zagotoviti, da se organski kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri povzročiteljih iz gospodinjstev ter gostinstev, zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora zagotoviti oddajo zbranih organskih kuhinjskih odpadkov v predelavo v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. l. RS, št. 62/08). Izvajalec javne službe mora, v skladu z uredbo, zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha, najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2010.

Od uveljavitve predpisa, ki ureja organske kuhinjske odpadke, se zbrane količine iz gostinstev povečujejo, medtem ko so se zbrane količine iz gospodinjstev v zadnjih letih zmanjšale. V letu 2008 je bilo iz gospodinjstev zbranih 9742 ton ter iz gostinstva 19.140 ton tovrstnih odpadkov. Vzrok za zmanjšanje zbranih odpadkov iz gospodinjstev je vedno večja razširjenost hišnih kompostnikov. Količine zbranih odpadkov so se glede na leto 2004, ko je bil vzpostavljen novi sistem zbiranja, več kot podvojile.

Pred uveljavitvijo predpisa je bila večina organskih kuhinjskih odpadkov odložena na odlagališča. Namen predpisa ni le ta, da se iz komunalnih odpadkov izloči čimveč organskih kuhinjskih odpadkov ter da se zagotovi njihova predelava pač pa tudi to, da se prepreči vstop živalskih stranskih proizvodov v prehrambeno verigo. Uredba zato določa tudi načine nadaljnjega ravnanja s temi odpadki, da se prepreči širjenje morebitnih okužb in bolezni.

Podatki glede ravnanja s tovrstnimi odpadki skozi leta zelo nihajo. V letu 2006 se je po uradnih podatkih ARSO kompostiranje organskih kuhinjskih odpadkov izvajalo v izrazito majhnem obsegu, leta 2008 pa o takšnem ravnanju ni podatka. Agencija RS za okolje za leto 2006 prav tako ne razpolaga s podatki o izvedeni predelavi organskih kuhinjskih odpadkov v bioplinski napravi. Leta 2007 in 2008 niso bili poročani podatki o odloženih odpadkih.

S primerjavo podatkov med nastalimi oziroma zbranimi organskimi kuhinjskimi odpadki in nadaljnjim ravnanjem s tovrstnimi odpadki ugotavljamo neizpolnjevanje predpisane vsakoletne obveznosti poročanja. Ugotavljamo tudi velik razkorak med količino odloženih organskih kuhinjskih odpadkov, o kateri so poročali upravljavci odlagališč, in o oddani količini organskih kuhinjskih odpadkih na odlagališča, o kateri so poročali izvajalci zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Če povzamemo, podatki kažejo na nepopolno/nezadovoljivo poročanje o predelavi in drugih načinih nadaljnjega ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki v posameznih letih.

Ravnanje je bilo v letu 2008 zagotovljeno za 23.423 ton od 28.882 ton nastalih organskih kuhinjskih odpadkov. Od tega je bilo 79% predelanih v bioplinskih napravah. V letu 2008 je namreč začela s predelavo organskih kuhinjskih odpadkov ena nova bioplinska naprava. Posledično se je zmanjšal izvoz tovrstnih odpadkov. Za 2268 ton teh odpadkov so bili v letu 2008 zagotovljeni drugi načini predelave, 2522 ton je bilo izvoženih, 73 ton je bilo uporabljenih kot prekrivka na odlagališču in 16 ton oddanih v odstranjevanje. O kompostiranju organskih kuhinjskih odpadkov za leto 2008 ni bilo poročano.

Za leto 2007 je le en zavezanec, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo organskih kuhinjskih odpadkov v kompost poročal, da je kompostiral organske kuhinjske odpadke, medtem ko leta 2008 tega dovoljenja ni imel nihče in podatek o kompostiranju ni na voljo. Dodatno smo kontaktirali tiste zavezance, ki so jih izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov navedli, da so jim oddali organske kuhinjske odpadke v predelavo. Na podlagi dodatne poizvedbe je bilo ugotovljeno, da kontaktirani zavezanci kompostirajo organske kuhinjske odpadke, ne da bi imeli okoljevarstveno dovoljenje za predelavo organskih kuhinjskih odpadkov v kompost. Problem predstavljajo tudi hišni kompostniki, saj zaenkrat ni podatka o tem, katera gospodinjstva jih imajo in ali imajo tista brez kompostnikov zagotovljen odvoz. Kljub dodatnim poizvedbam ugotavljamo, da niso poročali vsi zavezanci, ki so predelali organske kuhinjske odpadke oz. drugače ravnali z njimi.

Leta 2010 je v veljavo stopila Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l.RS, št. 39/10), ki bo prinesla spremembe v sistem zbiranja in ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki. Med drugim je novost uvrstitev zelenega vrtnega odpada med organske kuhinjske odpadke ter dovoljeno mešanje le-tega z organskimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva, pri poročanju pa bo novost ta, da se bodo pri skupnih količinah odpadkov morale upoštevati tudi količine odpadkov iz hišnih kompostnikov.