Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect). Spremembe lahko pričakujemo le, če se bodo hitreje in dosledneje uveljavile prakse krožnega gospodarstva, kot so na primer nakup predelanih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov oziroma aparatov.
Kazalec prikazuje opremljenost gospodinjstev z najbolj uporabljenimi aparati iz vrste bele tehnike in predstavi energijsko varčne oznake za gospodinjske aparate. Razloži tudi možne alternative namesto nakupa novih aparatov. Prikaže, koliko srednja in mala podjetja v Sloveniji in EU že ponujajo zelenih izdelkov.
Statistični urad Republike Slovenije (21. 06. 2022)
Pralni stroj [%] | Stroj za sušenje perila [%] | Hladilnik [%] | Zamrzovalna skrinja ali omara [%] | Pomivalni stroj [%] | Mikrovalovna pečica [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|
1990 | 93,30 | 0 | 94,80 | 84,90 | 9,90 | 0 |
1993 | 94,30 | 4,10 | 94,20 | 81,30 | 15,50 | 0 |
1997 | 95,60 | 8,10 | 96,20 | 83,70 | 21,80 | 0 |
1999 | 96,30 | 11,10 | 97 | 85,80 | 27,70 | 0 |
2002 | 96 | 14,90 | 97,80 | 85,30 | 34,40 | 18,30 |
2003 | 95,60 | 15,60 | 97,90 | 83,90 | 37,50 | 24 |
2004 | 96,10 | 17,70 | 98,30 | 82,80 | 39,90 | 30,90 |
2006 | 96,60 | 22,40 | 98,30 | 82,10 | 45 | 43,10 |
2007 | 96,70 | 24,60 | 98,10 | 82 | 47,30 | 47,40 |
2012 | 97,60 | 26,20 | 98,50 | 62,10 | 52,80 | 53 |
2015 | 96,40 | 32,70 | 98,20 | 61 | 57,20 | 53,40 |
2018 | 97,20 | 36,70 | 98,30 | 62,50 | 61,70 | 56,20 |
Evropska komisija, Direktorat za komunikacije (21. 06. 2022)
EU-28 [%] | Belgija [%] | Bolgarija [%] | Češka [%] | Danska [%] | Nemčija [%] | Estonija [%] | Irska [%] | Grčija [%] | Španija [%] | Francija [%] | Hrvaška [%] | Italija [%] | Ciper [%] | Latvija [%] | Litva [%] | Luksemburg [%] | Madžarska [%] | Malta [%] | Nizozemska [%] | Avstrija [%] | Poljska [%] | Portugalska [%] | Romunija [%] | Slovenija [%] | Slovaška [%] | Finska [%] | Švedska [%] | Združeno kraljevstvo [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nakup obnovljenega izdelka | 35 | 35 | 27 | 35 | 23 | 48 | 26 | 33 | 25 | 37 | 35 | 16 | 22 | 24 | 33 | 31 | 29 | 36 | 12 | 35 | 34 | 37 | 29 | 25 | 29 | 29 | 33 | 23 | 45 |
Zakup ali najem izdelka | 21 | 37 | 11 | 26 | 19 | 30 | 31 | 25 | 14 | 19 | 25 | 9 | 14 | 13 | 32 | 23 | 27 | 19 | 7 | 26 | 25 | 14 | 15 | 9 | 20 | 27 | 25 | 27 | 23 |
Uporaba shem delitve | 27 | 36 | 18 | 23 | 25 | 31 | 23 | 25 | 30 | 32 | 35 | 30 | 19 | 24 | 45 | 39 | 34 | 23 | 15 | 29 | 28 | 22 | 30 | 13 | 26 | 27 | 59 | 26 | 22 |
Nič od navedenega | 43 | 35 | 59 | 43 | 50 | 32 | 44 | 45 | 52 | 42 | 36 | 55 | 57 | 55 | 33 | 38 | 40 | 43 | 66 | 39 | 38 | 48 | 49 | 64 | 44 | 45 | 26 | 44 | 38 |
Evropska komisija, Generalni direktorat Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (21. 06. 2022)
Da [%] | Ne, vendar načrtujete, da boste s tem zaceli v naslednjih dveh letih [%] | Ne in ne načrtujete, da boste to storili [%] | NV/BO [%] | |
---|---|---|---|---|
EU-27 | 32 | 11 | 54 | 3 |
Slovenija | 37 | 9 | 53 | 1 |
Naprave, kot so pečica, pralni in pomivalni stroj, hladilnik in drugi, lahko pomembno prispevajo k energijski učinkovitosti gospodinjstva. Na trgu je na voljo širok spekter gospodinjskih aparatov, razlikujejo pa se med drugim tudi po svoji energetski učinkovitosti. Informacije o tem se lahko razberejo na energetski nalepki (označene od A do G), ki je v državah Evropske unije obvezna.
Opremljenost gospodinjstev z belo tehniko
Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik. Stroj za sušenje perila in mikrovalovna pečina sta se v gospodinjstvih začela pogosteje pojavljati konec 90-tih let in v letu 2018 ima dobra tretjina gospodinjstev sušilni stroj in krepko čez polovico mikrovalovne pečice. Pomivalni stroj se je začel pojavljati v slovenskih gospodinjstvih že v začetku 90-tih let in v letu 2018 ga je posedovalo kar 61,7 % gospodinjstev. Nasproten trend pa izkazuje opremljenost gospodinjstve z zamrzovalnimi skrinjami ali omarami; medtem ko ga je leta 1990 imelo kar 85 % gospodinjstev, se je delež posedovanja leta 2018 ustavil pri 62,5 %. To je tudi edini večji gospodinjski aparat, ki izkazuje negativen trend.
Od marca 2021 se v sistemu za označevanje energijske učinkovitosti namesto razredov od A do D uporabljajo samo razredi od A do G. Na nalepkah za označevanje energijske učinkovitosti gospodinjskih aparatov so s tem opuščeni tudi prejšnji podrazredi A+, A++, A+++. Naprave z oznako A (zelene barve) porabijo najmanj energije, kar pomeni, da so energijsko najbolj učinkovite. Naprave z oznako G (rdeče barve) porabijo največ energije. Novi sistem označevanja se oziroma se bo uporabljal za naslednje kategorije izdelkov: žarnice in sijalke, grelniki, hladilniki in zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, klimatske naprave in ventilatorji, elektronski prikazovalniki, vključno s televizijskimi sprejemniki, kuhinjske naprave, pnevmatike. Poleg prerazporeditve razreda energijske učinkovitosti izbranega izdelka je tudi videz nove nalepke drugačen, z jasnejšimi in modernejšimi piktogrami. Nove oznake kažejo več kot le razred energijske učinkovitosti. Za pralni stroj, na primer, prikazujejo porabo vode na cikel, trajanje cikla in porabo energije, merjeno za standardiziran program. Pomembna novost je tudi uvedba kode QR v zgornjem desnem kotu nove nalepke. S skeniranjem kode lahko potrošniki najdejo dodatne informacije o izdelku, kot so podatki o dimenzijah, specifičnih lastnostih ali rezultatih testov, odvisno od aparata. Vse naprave na trgu EU morajo biti registrirane v Evropski podatkovni zbirki za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL). To bo potrošnikom dodatno olajšalo primerjavo podobnih izdelkov v prihodnosti. Za izračun konkretne porabe energije glede na označen energijski razred lahko uporabite spletno orodje BELT. Spletno orodje BELT, ki ga je razvila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v okviru projekta BELT, podatek o energijskem razredu »prevede« v konkretne podatke o porabi energije, stroških in trajnostnih vidikih. Spletno orodje BELT podatek o energijski nalepki (razreda) pretvori v konkretne številke o: porabi električne energije; strošku električne energije; izpustih CO2; številu dreves, potrebnih za absorpcijo te količine CO2; ekvivalentu kilometrov vožnje z avtomobilom. Orodje BELT potrošniki najdejo na spletni strani www.zps.si ali pa preprosto vtipkajo v brskalnik https://belt.zps.si/.
Pozorni pa moramo biti tudi na uporabo bele tehnike oz. gospodinjskih aparatov. Naprava v stanju pripravljenosti namreč še vedno porablja od 5 do 15 W moči, podobno pa je tudi, če je kabel še vedno vklopljen v vtičnico. Zato je najbolje, da tiste naprave z zaslonom, ki so stalno osvetljeni, ne samo izklopimo po uporabi, ampak potegnemo tudi kabel iz vtičnice.
Gospodinjski aparati, opremljeni s pametno tehnologijo, so zasnovani tako, da porabijo čim manj vode in energije ter detergentov, hkrati pa različna tipala omogočajo samodejne programe, ki olajšajo delo. Sodobni gospodinjski aparati zato porabijo vsaj 60 odstotkov manj energije. Zasloni na dotik, govorno upravljanje, upravljanje pametnega telefona in tablice, vse to omogočajo sodobni gospodinjski aparati. Pametna tehnologija je vgrajena v že skoraj vse gospodinjske aparate, od pralnih in sušilnih strojev, indukcijskih kuhališč in pečic do kuhinjskih nap in hladilnikov.
Alternative nakupu novih izdelkov, 2014
Z energetsko učinkovitejšimi izdelki lahko le delno zmanjšamo porabo električne energije. Druga možnost je na primer sušenje perila v poletnih mesecih na zraku namesto v sušilnem stroju in pranje ter pomivanje pri nižjih temperaturah. Tretji način, ki je z vidika okolja še mnogo boljši, saj izrablja manj naravnih virov in se v nekaterih državah že močno uveljavlja, je na primer obnova starih izdelkov ter zakup ali souporaba izdelkov.
Podatki iz Flash Eurobarometer 388 prikazujejo delež anketirancev v raziskavi iz decembra 2013, ki so se že vključili v prakse krožnega gospodarstva, kot so nakup predelanih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov, med katerimi so lahko tudi izdelki bele tehnike.
Tretjina anketirancev (35%) pravi, da je že kupila prenovljen izdelek (rabljen izdelek, ki so mu zamenjali okvarjeni ali stari sestavni del, kar omogoča prodajo izdelka z enakimi garancijami kot nov izdelek).
Približno četrtina anketirancev (27%) je uporabljala sheme delitve, ki vključujejo deljenje avtomobilov ali koles ali napravo, kot je kosilnica. Petina ljudi (21%) pravi, da so izdelek, kot je pralni stroj, zakupili ali najeli, namesto da bi kupili novega. Več kot štiri od desetih ljudi (43%) je spontano odgovorilo, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari.
V dveh državah članicah - v Nemčiji (48%) in Veliki Britaniji (45%) - več kot štiri od desetih ljudi trdi, da so kupili prenovljen izdelek, vsaj 30% vprašanih pa je to storilo v 14 državah. Države, v katerih je to storilo najmanj ljudi, so Malta (12%) in Hrvaška (16%).
Na Finskem (59%) večina vprašanih pravi, da so uporabljali sheme delitve, razmeroma visok delež ljudi pa je to storilo tudi v Latviji (45%) in Litvi (39%). Vsaj trije od desetih ljudi v 11 državah članicah so uporabljali sheme delitve.
V štirih državah članicah vsaj 30% vprašanih pravi, da je vzelo izdelek v najem ali zakup (lizing): Belgija (37%), Latvija (32%), Estonija (31%) in Nemčija (30%). Nasprotno pa je na Malti (7%), Hrvaškem (9%) in v Romuniji (9%) to storilo manj kot desetina ljudi.
V osmih državah vsaj polovica vprašanih pravi, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari, v tej kategoriji pa imajo najvišji delež Malta (66%), Romunija (64%) in Bolgarija (59%). Na drugem koncu lestvice le 26% anketirancev na Finskem in 32% v Nemčiji ni nikoli preizkusilo nobene alternative za nakup novih izdelkov.
Vključenost državljanov, spremembe vedenja in družbenih norm so ključni za uspešen prehod v krožno gospodarstvo. To pomeni, da ljudje sodelujejo v novih oblikah potrošnje (npr. souporaba, sistemi za storitve izdelkov, pripravljenost plačati več za dolgotrajno uporabo), ponovni uporabi (za katere je potrebno spremeniti miselnost o popravilu in obnovi izdelkov) in odstranjevanju (ločevanje odpadkov in prinašanje "odpadkov" "nazaj za predelavo / recikliranje / sortiranje).
Ponudba podjetij (SMP) zelenih izdelkov in storitev, 2022
Izdaja Flash Eurobarometra iz leta 2022 o malih in srednje velikih podjetjih (MSP), učinkoviti rabi virov in zelenih trgih razkriva, da so MSP v EU že sprejela bistvene ukrepe za preusmeritev svojega poslovanja k okoljski trajnosti. Pravzaprav 89 % MSP izvaja vsaj enega od ukrepov, navedenih v raziskavi, da postanejo bolj gospodarna z viri. Raziskava med drugim proučuje uspešnost in ukrepe MSP, da postanejo učinkovitejša z viri, ovire, s katerimi se srečujejo, in potencial političnih ukrepov za pospešitev zelenega prehoda MSP. V skladu s posodobljeno industrijsko strategijo EU bo prispeval k prizadevanjem Komisije za pomoč MSP, da postanejo bolj zelena. Izdaja Flash Eurobarometra iz leta 2022 o malih in srednje velikih podjetjih (MSP), učinkoviti rabi virov in zelenih trgih razkriva, da so MSP v EU že sprejela bistvene ukrepe za preusmeritev svojega poslovanja k okoljski trajnosti. Pravzaprav 89 % MSP izvaja vsaj enega od ukrepov, navedenih v raziskavi, da postanejo bolj gospodarna z viri. Raziskava med drugim proučuje uspešnost in ukrepe MSP, da postanejo učinkovitejša z viri, ovire, s katerimi se srečujejo, in potencial političnih ukrepov za pospešitev zelenega prehoda MSP. V skladu s posodobljeno industrijsko strategijo EU se uresničujejo prizadevanja Komisije za pomoč MSP, da postanejo bolj zelena.
Podatki kažejo, da več kot tretjina (37 %) MSP v Sloveniji že ponuja zelene izdelke ali storitve, kar je več kot je povprečje EU. Nadaljnjih 9 % to še načrtuje v naslednjih dveh letih, kar je pa nekoliko manj kot v EU. Dobra polovica, 53 % jih meni, da tega ne načrtujejo, kar je skoraj enako kot je povprečje EU (54 %).
Cilji povzeti po: Evropska Komisija
Oktobra 2014 je Evropski svet potrdil podnebno energetske cilje EU do 2030, in sicer: za vsaj 40 % zmanjšanje emisij TGP, za vsaj 32 % delež OVE ter za vsaj 32,5 % izboljšanje energetske učinkovitosti. Cilji OVE in URE so bili popravljeni navzgor v letu 2018. https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2030_en
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Osnova za vzorčni okvir je Centralni register prebivalstva (CRP). Vzorec je dvostopenjski stratificiran. Stratumi so bili določeni glede na 12 statističnih regij in 6 tipov naselij. Vzorčne enote na prvi stopnji so sestavljene iz enega ali več manjših prostorskih okolišev, v vsaki izbrani vzorčni enoti na drugi stopnji pa je bilo izbranih po 6 oseb. Metode substitucije (izbiranje nadomestnih gospodinjstev, ki bi zamenjala tista, ki niso sodelovala) ne uporabljajo. V anketi ne upoštevajo skupinskih gospodinjstev, kot so internati, domovi za varstvo in nego otrok in starejših občanov, bolnišnice, dijaški in študentski domovi ipd. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7782
V 2012 je bilo raziskovanje prenovljeno (prvič 1997). Vprašalnik je bil vsebinsko razširjen z novimi vprašanji o izdatkih (vzdrževanje stanovanja, šolstvo, gospodinjska oprema, itd.). Iz vprašalnika so bila izločena vprašanja o dohodkih gospodinjstva, ker so bili ti podatki pridobljeni iz administrativnih in drugih podatkovnih zbirk. Hkrati je bil posodobljen tudi proces obdelave podatkov. Porabljena denarna sredstva se razvrščajo po novejši, harmonizirani različici klasifikacije COICOP, ki zagotavlja primerljivost podatkov med različnimi uporabniki do 5-mestne šifre. Raziskovanje je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz ankete in iz administrativnih in drugih podatkovnih zbirk. Podatke, vezane na dohodke, pa tudi nekatere druge informacije pridobimo iz obstoječih administrativnih in drugih podatkovnih zbirk in jih povežemo s podatki, pridobljenimi z anketo. Uporaba administrativnih in drugih podatkovnih zbirk je bistveno razbremenila anketirance.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v odstotkih.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Opremljenost gospodinjstev z belo tehniko |
% |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0878803S.px |
2990 – 2018 |
|
Od leta 2012 triletno |
20. 6. 2022 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Evropska komisija, Direktorat za komunikacije
EUROPAEU Open Data Portal Data Publisher Directorate-General for Communic... Flash Eurobarometer 388: Attitud...
Flash Eurobarometer 388 (Survey in 2013), Attitudes of Europeans towards Waste Management and Resourve Efficiency, 2014 https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S1102_388
SMEs, resource efficiency and green markets, Flash Eurobarometer, 2022,
https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2287
Flash Eurobarometri so ad hoc tematski telefonski razgovori, opravljeni na zahtevo katere koli službe Evropske komisije. Flash ankete Komisiji omogočajo, da relativno hitro pridobi rezultate in se osredotoči na posebne ciljne skupine, kadar in ko je to potrebno.
Kvalitativne študije poglobljeno raziskujejo motivacije, občutke in reakcije izbranih družbenih skupin na določen predmet ali koncept, tako da sodelujejo v diskusijskih skupinah ali z ne-direktnimi intervjuji.
Standardni Eurobarometer je bil ustanovljen leta 1974. Vsaka raziskava vključuje približno 1000 osebnih razgovorov na državo. Poročila objavljajo dvakrat letno.
Posebna poročila Eurobarometra temeljijo na poglobljenih tematskih študijah, opravljenih za različne službe Evropske komisije ali drugih institucij EU in vključenih v volilne valove Standardnega Eurobarometra.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so izraženi v odstotkih.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Alternative za nakup novih izdelkov |
% |
https://data.europa.eu/data/datasets/s1102_388?locale=en
|
2014 |
|
Po potrebi |
21. 6. 2022 |
Da |
Ponudba podjetij (SMP) zelenih izdelkov in storitev |
% |
2022 |
|
Po potrebi |
21. 6. 2022 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
• Energijska nalepka EU, https://europa.eu/youreurope/business/product-requirements/labels-markings/energy-labels/index_sl.htm
• Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), Nova energijska nalepka, projekt BELT, 2020
https://www.zps.si/images/stories/BELT/BELT-flyer-A4-2022_final_V3_compressed.pdf
• Odnos Evropejcev do ravnanja z odpadki in učinkovitosti virov, Flash Eurobarometer 388, 2013, https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S1102_388
• Ko gospodinjski aparati delajo in mislijo namesto vas, Sanja Verovnik, Večer, 27.06.2019
https://www.vecer.com/ko-gospodinjski-aparati-delajo-in-mislijo-namesto-vas-10030164
• SMEs, resource efficiency and green markets, Flash Eurobarometer, 2022,
https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2287