Kazalec prikazuje opremljenost gospodinjstev z najbolj uporabljenimi aparati iz vrste bele tehnike in predstavi energijsko varčne oznake za gospodinjske aparate. Razloži tudi možne alternative namesto nakupa novih aparatov.

V obdobju 1990–2016 se je energetska učinkovitost sektorjev končne rabe v državah EU-28 izboljšala za 30% po letni povprečni stopnji 1,4% na leto. Te izboljšave so bile posledica izboljšav v sektorju industrije (1,8% na leto) in v gospodinjstvu (1,6% na leto). Vendar polovica povečane učinkovitosti, dosežene s tehnološkimi inovacijami v gospodinjskem sektorju,  je bila izničena s povečanjem števila električnih aparatov in večjih domovanj.

Opremljenost gospodinjstev z belo tehniko

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik. Stroj za sušenje perila in mikrovalovna pečina sta se v gospodinjstvih začela pogosteje pojavljati konec 90-tih let in v letu 2015 ima skoraj tretjina gospodinjstev sušilni stroj in več kot polovica mikrovalovne pečice. Pomivalni stroj se je začel pojavljati v slovenskih gospodinjstvih že v začetku 90-tih let in v letu 2015 ga je posedovalo kar 57,2 % gospodinjstev; zelo mogoče bi bil podatek za tekoče leto precej višji. Nasproten trend pa izkazuje opremljenost gospodinjstev z zamrzovalnimi skrinjami ali omarami; medtem ko ga je leta 1990 imelo kar 85 % gospodinjstev, se je delež posedovanja leta 2015 ustavil pri 61 %. To je tudi edini gospodinjski aparat ki izkazuje negativen trend.

Naprave, kot so pečica, pralni in pomivalni stroj, hladilnik in drugi, lahko pomembno prispevajo k energijski učinkovitosti gospodinjstva. Na trgu je na voljo širok spekter gospodinjskih aparatov, razlikujejo pa se med drugim tudi po svoji energetski učinkovitosti. Informacije o tem se lahko razberejo na energetski nalepki, ki je v državah Evropske unije obvezna. Izdelki, ki potrebujejo energijske nalepke po EU zakonodaji, so: klimatske naprave, kuhinjske naprave (domače), pomivalni stroji (gospodinjski), grelniki (grelniki prostora in vode), svetilke, lokalni grelci prostora, hladilne naprave (gospodinjske), hlajenje (profesionalno), kotli na trda goriva, televizorji, sušilni stroji, pnevmatike, prezračevalne enote (stanovanjske), pralni stroji (gospodinjski). Naprave so s črkami od A do G razporejene v različne energijske razrede, kjer A+++ pomeni najbolj varčno napravo, G pa najmanj. Aparat razreda A+++ na primer porabi glede na aparat razreda C za 72 % manj energije, glede na razred A pa za 63 % manj energije.

Zaradi izboljšane energetske učinkovitosti v številnih izdelkih se vse več aparatov uvršča v razrede A +, A ++ in A +++. To se je izkazalo nepregledno za potrošnike, zato se bodo od leta 2021 dalje po novi zakonodaji naslednji izdelki uvrstili le v oznake od A do G: hladilniki, pomivalni stroji, pralni stroji, televizorji, svetilke. Izdelek, ki sedaj prikazuje razred energijske učinkovitosti A +++, bi lahko na primer postal razred B po novem označevanju, seveda brez spremembe porabe energije. Novi razred A pa bo sprva prazen, da bi pustil prostor za še bolj energetsko učinkovite modele. Na primer, približno dve tretjini hladilnikov in pralnih strojev, prodanih leta 2006, je bilo označenih kot razred A, medtem ko je bilo dobrih 90% prodanih v letu 2017 višje od razreda A, in sicer A +, A ++ ali A +++. Nova zakonodaja tudi zahteva registracijo izdelkov, za katere je obvezna energijska nalepka, v Evropsko podatkovno bazo za energijsko označevanje (EPREL - European Product Database for Energy Labelling). 

Pozorni pa moramo biti tudi pri uporabi bele tehnike oz. gospodinjskih aparatov. Naprava v stanju pripravljenosti namreč še vedno porablja od 5 do 15 W moči, podobno pa je tudi, če je kabel še vedno vklopljen v vtičnico. Zato je najbolje, da tiste naprave z zaslonom, ki so stalno osvetljeni, ne samo izklopimo po uporabi, ampak potegnemo tudi kabel iz vtičnice.

Gospodinjski aparati, opremljeni s pametno tehnologijo, so zasnovani tako, da porabijo čim manj vode in energije ter detergentov, hkrati pa različna tipala omogočajo samodejne programe, ki olajšajo delo. Sodobni gospodinjski aparati zato porabijo tudi do 60 odstotkov manj energije. Zasloni na dotik, govorno upravljanje, upravljanje pametnega telefona in tablice, vse to omogočajo sodobni gospodinjski aparati. Pametna tehnologija je vgrajena v že skoraj vse gospodinjske aparate, od pralnih in sušilnih strojev, indukcijskih kuhališč in pečic do kuhinjskih nap in hladilnikov.

Alternative nakupu novih izdelkov

Z energetsko učinkovitejšimi izdelki lahko le delno zmanjšamo porabo električne energije. Druga možnost je na primer sušenje perila v poletnih mesecih na zraku namesto v sušilnem stroju in pranje ter pomivanje pri nižjih temperaturah. Tretji način, ki je z vidika okolja še mnogo boljši, saj izrablja manj naravnih virov in se v nekaterih državah že močno uveljavlja, je na primer obnova starih izdelkov ter zakup ali souporaba izdelkov.

Podatki iz Flash Eurobarometer 388 prikazujejo delež anketirancev v raziskavi iz decembra 2013, ki so se že vključili v prakse krožnega gospodarstva, kot so nakup predelanih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov, med katerimi so lahko tudi izdelki bele tehnike.

Tretjina anketirancev (35%) pravi, da je že kupila prenovljen izdelek (rabljen izdelek, ki so mu zamenjali okvarjeni ali stari sestavni del, kar omogoča prodajo izdelka z enakimi garancijami kot nov izdelek).

Približno četrtina anketirancev (27%) je uporabljala sheme delitve, ki vključujejo deljenje avtomobilov ali koles ali napravo, kot je kosilnica. Petina ljudi (21%) pravi, da so izdelek, kot je pralni stroj, zakupili ali najeli, namesto da bi kupili novega. Več kot štiri od desetih ljudi (43%) je spontano odgovorilo, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari.

V dveh državah članicah - v Nemčiji (48%) in Veliki Britaniji (45%) - več kot štiri od desetih ljudi trdi, da so kupili prenovljen izdelek, vsaj 30% vprašanih pa je to storilo v 14 državah. Države, v katerih je to storilo najmanj ljudi, so Malta (12%) in Hrvaška (16%).

Na Finskem (59%) večina vprašanih pravi, da so uporabljali sheme delitve, razmeroma visok delež ljudi pa je to storilo tudi v Latviji (45%) in Litvi (39%). Vsaj trije od desetih ljudi v 11 državah članicah so uporabljali sheme delitve.

V štirih državah članicah vsaj 30% vprašanih pravi, da je vzelo izdelek v najem ali zakup (lizing): Belgija (37%), Latvija (32%), Estonija (31%) in Nemčija (30%). Nasprotno pa je na Malti (7%), Hrvaškem (9%) in v Romuniji (9%) to storilo manj kot desetina ljudi.

V osmih državah vsaj polovica vprašanih pravi, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari, v tej kategoriji pa imajo najvišji delež Malta (66%), Romunija (64%) in Bolgarija (59%). Na drugem koncu lestvice le 26% anketirancev na Finskem in 32% v Nemčiji ni nikoli preizkusilo nobene alternative za nakup novih izdelkov.

Vključenost državljanov, spremembe vedenja in družbenih norm so ključni za uspešen prehod v krožno gospodarstvo. To pomeni, da ljudje sodelujejo v novih oblikah potrošnje (npr. souporaba, sistemi za storitve izdelkov, pripravljenost plačati več za dolgotrajno uporabo), ponovni uporabi (za katere je potrebno spremeniti miselnost o popravilu in obnovi izdelkov) in odstranjevanju (ločevanje odpadkov in prinašanje "odpadkov" "nazaj za predelavo / recikliranje / sortiranje).