KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5

[ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5
State

Ključno sporočilo
Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu že zadnja štiri leta. Za delce PM2,5 je določena le letna mejna vrednost, ki na nobenem merilnem mestu v Sloveniji ni bila presežena.  

Ravni delcev  PM10  so  bile leta 2017 v povprečju nižje kot leto poprej, predvsem zaradi boljših meteoroloških pogojev meseca novembra in decembra. V letu 2017 so na voljo podatki za PM10 iz petih novih merilnih mest, tri so tipa promet: Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko razstavišče in Nova Gorica Grčna, eno tipa mestno ozadje v Ptuju in v Rušah podeželsko ozadje. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih v celinski Sloveniji (štiri merilna mesta so tipa mestno-prometni, tri mestno ozadje, dva kmetijsko-podeželsko in eno predmestno ozadje) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. V primerjavi z letom 2016 je bilo v letu 2017 dovoljeno število preseganj preseženo manjkrat, izmerjene maksimalne dnevne ravni delcev PM10 pa so bile na večini merilnih mest bistveno višje v letu 2016. Najvišje dnevne ravni PM10 smo izmerili januarja in v prvih dneh februarja, ko je prevladovalo stabilno in hladno vreme z izrazitimi temperaturnimi obrati. Tudi na postaji Iskrba, ki predstavlja regionalno ozadje, je po več letih v januarju prišlo do treh preseganj mejne dnevne vrednosti. Največ - 57 preseganj je bilo leta 2017 izmerjenih na novem merilnem mestu v Celju na Mariborski cesti, ki je prometno zelo obremenjeno. Na merilnih mestih na Primorskem, kot običajno, dopustno število prekoračitev dnevne mejne vrednosti ni bilo preseženo. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2017 na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti.

V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane ravni delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predstavlja največji delež pri izpustih delcev. V Velenju imajo razvit sistem daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju in število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 je tam mnogo nižje od tistega v Celju. Merilni mesti pa sta oddaljeni manj kot dvajset kilometrov in imata podobne meteorološke pogoje.

Trendi onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2017, kažejo (slika 1), do so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom.

Za delce PM2,5 je določena le letna mejna vrednost,  kar je ugodno glede na specifične nacionalne okoliščine Slovenije. V Sloveniji se z povišanimi ravnmi delcev srečujemo predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu v 2017 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delci PM2,5  ni bila prekoračena. Letni trendi ravni delcev PM2,5 kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2017 na merilnem mestu v ne izpostavljenem mestnem okolju 22 µg/m3 (LJ Biotehniška) in 19 µg/m3 (MB Vrbanski). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2017 20 µg/m3 in je bila v letu 2017 presežena na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta.

Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj).

 

Prikaži podatke
mestno ozadje - Ljubljana Bežigrad - Ljubljana BF - Celje - Hrastnik - Koper - Nova Gorica - Novo mesto - Kranj - EIS Celje - Velenje - Maribor Vrbanski - Ptuj predmestno ozadje - Trbovlje - Pesje - Škale - Šoštanj mestno-prometni tip - Maribor center - Zagorje - Ljubljana center - Ljubljana Gospodarsko - Celje Mariborska - Nova Gorica Grčna kmetijsko-podeželski tip - Prapretno - Murska Sobota - Rakičan - Ruše - Miklavž industrijsko-podeželski tip - Morsko - Gorenje Polje - Žerjav podeželsko - naravno ozadje - Iskrba dovoljeno preseganje
2005 68 70 0 97 0 0 37 0 0 89 0 0 0 65 157 23 15 0 111 101 143 0 0 0 0 40 15 65 0 0 0 0 0 0 5 5 35
2006 48 47 0 59 0 40 47 0 0 92 0 0 0 43 86 24 19 0 102 108 106 0 0 0 0 0 33 54 0 0 0 0 0 0 5 5 35
2007 38 46 0 48 0 19 40 0 0 0 0 0 0 35,33 81 14 11 0 95 91 99 0 0 0 0 0 36 37 0 0 17 18 16 0 0 0 35
2008 29,25 36 0 37 0 11 33 0 0 0 0 0 0 31 72 9 12 0 88 54 109 101 0 0 0 33,50 25 42 0 0 20 16 24 0 0 0 35
2009 24,60 30 25 42 0 2 24 0 0 0 0 0 0 24,33 48 12 13 0 67,67 35 56 112 0 0 0 25 20 30 0 0 15 14 16 0 5 5 35
2010 37,50 43 32 58 30 15 25 60 37 0 0 0 0 28,67 64 10 12 0 63 47 68 74 0 0 0 40,50 29 52 0 0 15,67 5 13 29 5 5 35
2011 48,44 63 51 73 51 21 28 69 55 0 0 25 0 34,67 68 16 20 0 77,67 64 75 94 0 0 0 60 49 71 0 0 36,67 13 18 79 3 3 35
2012 25,30 27 21 55 17 23 19 45 27 0 11 8 0 25,33 65 2 9 0 67,67 34 62 107 0 0 0 34,50 25 44 0 0 21,67 10 11 44 1 1 35
2013 23,73 22 24 51 15 10 12 49 28 35 8 7 0 14 50 6 0 0 52,67 36 48 74 0 0 0 20,50 3 38 0 0 15 3 5 37 0 0 35
2014 19,73 19 12 41 10 16 19 22 12 41 15 10 0 12,50 33 12 5 0 39,33 25 38 55 0 0 0 17,50 2 33 0 0 7,33 8 11 3 0 0 35
2015 33,36 43 35 70 22 28 24 40 17 76 9 3 0 14,75 50 9 0 0 63 34 70 85 0 0 0 23,50 0 47 0 0 7,67 7 10 6 0 0 35
2016 29,45 36 40 53 25 11 15 41 27 45 10 21 0 12,50 38 8 1 3 53,33 43 51 66 0 0 0 29,33 1 42 0 45 9,33 6 3 19 0 0 35
2017 29,17 30 32 49 19 18 24 33 28 39 19 21 38 20,50 39 20 9 14 41,50 35 46 51 39 57 21 33,33 0 44 17 39 7,33 6 7 9 3 3 35
Slika ZR08-2: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj).

 

 

Prikaži podatke
mestno ozadje - Ljubljana Bežigrad - Ljubljana BF - Celje - Koper - Nova Gorica - Novo mesto - Kranj - Hrastnik - EIS Celje - Velenje - Maribor Vrbanski - Ptuj predmestno ozadje - Trbovlje - Pesje - Škale - Šoštanj mestno-prometni tip - Maribor center - Zagorje - Ljubljana center - Ljubljana Gospodarsko - Celje Mariborska - Nova Gorica Grčna kmetijsko-podeželski tip - Prapretno - Murska Sobota-Rakičan - Ruše - Miklavž industrijsko-podeželski tip - Morsko - Gorenje Polje - Žerjav podeželsko - naravno ozadje - Iskrba povpr. letna ravni - skupno letna mejna vrednost
2005 39,75 37 0 43 0 34 0 0 0 45 0 0 0 35 55 27 23 0 47,50 43 52 0 0 0 0 32,50 28 37 0 0 0 0 0 0 16 16 34,15 40
2006 32,75 33 0 35 31 32 0 0 0 0 0 0 0 31,33 40 28 26 0 44,50 43 46 0 0 0 0 34 34 34 0 0 0 0 0 0 16 16 31,72 40
2007 31,50 32 0 32 29 33 0 0 0 0 0 0 0 27,33 37 21 24 0 40,50 40 41 0 0 0 0 31,50 33 30 0 0 23,50 23 24 0 15 15 28,22 40
2008 29 30 0 30 25 31 0 0 0 0 0 0 0 26,67 38 20 22 0 40,67 34 44 44 0 0 0 29,50 29 30 0 0 24 22 26 0 16 16 27,64 40
2009 27,40 29 26 31 23 28 0 0 0 0 0 0 0 26,33 33 22 24 0 38 30 36 48 0 0 0 30 31 29 0 0 21,50 20 23 0 16 16 26,54 40
2010 29,13 30 27 32 25 29 31 32 27 0 0 0 0 26,33 34 22 23 0 37 33 36 42 0 0 0 29,50 29 30 0 0 21,67 19 20 26 14 14 26,27 40
2011 29,89 32 30 35 27 27 32 30 30 0 0 26 0 26,67 35 22 23 0 38,33 34 37 44 0 0 0 33,50 34 33 0 0 26 21 23 34 17 17 28,56 40
2012 25,60 26 27 31 24 24 28 26 24 0 22 24 0 24,67 32 20 22 0 35,67 30 32 45 0 0 0 28,50 28 29 0 0 23,33 20 21 29 15 15 25,46 40
2013 23,91 24 26 29 20 22 27 25 23 26 21 20 0 20,50 30 23 17 12 33,33 30 29 41 0 0 0 25 22 28 0 0 20 16 18 26 13 13 22,62 40
2014 22,35 22,70 22,20 27,67 19,08 21,01 22,53 21,94 20,76 29 20 19 0 19,89 26,57 23 17 13 30,84 26,52 28 38 0 0 0 22,03 19 25,05 0 0 13,33 8 11 21 11 11,37 19,91 40
2015 26,36 28 27 32 23 24 28 26 24 35 22 21 0 21,50 29 24 17 16 33,33 28 32 40 0 0 0 25 21 29 0 0 21 18 20 25 13 13 23,37 40
2016 23,64 24 27 32 19 21 26 23 22 27 19 20 0 21 26 23 16 19 32 27 29 40 0 0 0 23,67 18 26 0 27 18,67 16 17 23 11 11 21,66 40
2017 24,25 25 25 30 20 23 27 26 23 25 21 20 26 22,50 29 24 17 20 29,50 28 29 33 29 33 25 26,33 0 29 21 29 19,33 18 19 21 12 12 22,32 40
Slika ZR08-3: Gibanje povprečne letne koncentracije PM2.5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO.

 

 

Prikaži podatke
mestno ozadje - LJ Bežigrad - LJ Biotehniška - MB Vrbanski plato mestno-prometni tip - Maribor center podeželsko - naravno ozadje - Iskrba letna mejna vrednost
2005 28 28 0 0 28 28 15 15 25
2006 29 29 0 0 31 31 13 13 25
2007 25 25 0 0 27 27 10 10 25
2008 24 24 0 0 23 23 11 11 25
2009 19 0 18 20 22 22 12 12 25
2010 22 0 22 22 24 24 12 12 25
2011 24 0 25 23 26 26 14 14 25
2012 19,50 0 21 18 21 21 13 13 25
2013 20 0 20 20 22 22 11 11 25
2014 17,36 0 17,70 17,01 19,20 19,20 9,33 9,33 25
2015 21 0 23 19 21 21 10 10 25
2016 21 0 23 19 21 21 9 9 25
2017 19 0 20 18 20 20 10 10 25
Slika ZR08-4: Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5 (drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih- obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015)
Viri:

Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO.  

Prikaži podatke
LJ Biotehniška MB Vrbanski plato dovoljena stopnja izpostavljenosti
2011 22 22
2012 23 21
2013 22 20
2014 20 18
2015 20 19 20
2016 21 18 20
2017 22 19 20
2018 0 0 20
2019 0 0 20
2020 0 0 20

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Na sliki ZR8-3 je z rdečo črto označena letna mejna vrednost 25 µg/m3, čeprav je morala biti ta letna mejna vrednost PM2.5 dosežena šele leta 2015. V prejšnjih letih so bile naslednje vrednosti sprejemljivega priseganja za PM2.5:
- dovoljena koncentracija v letu 2008 je 30,0 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2009 je 29,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2010 je 28,6 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2011 je 27,9 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2012 je 27,1 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2013 je 26,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2014 je 25,7 µg/m3

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2017 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2015, 2016 in 2017. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20 µg/m3 , ki naj bi bilo doseženo do leta 2015. S KPI se preveri, ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. Podatki si predstavljeni v preglednici ZR08-4.

Ravni delcev  PM10  so  bile leta 2017 v povprečju nižje kot leto poprej, predvsem zaradi boljših meteoroloških pogojev meseca novembra in decembra. V letu 2017 so na voljo podatki za PM10 iz petih novih merilnih mest, tri so tipa promet: Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko razstavišče in Nova Gorica Grčna, eno tipa mestno ozadje v Ptuju in v Rušah podeželsko ozadje. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih v celinski Sloveniji (štiri merilna mesta so tipa mestno-prometni, tri mestno ozadje, dva kmetijsko-podeželsko in eno predmestno ozadje) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. V primerjavi z letom 2016 je bilo v letu 2017 dovoljeno število preseganj preseženo manjkrat, izmerjene maksimalne dnevne ravni delcev PM10 pa so bile na večini merilnih mest bistveno višje v letu 2016. Najvišje dnevne ravni PM10 smo izmerili januarja in v prvih dneh februarja, ko je prevladovalo stabilno in hladno vreme z izrazitimi temperaturnimi obrati. Tudi na postaji Iskrba, ki predstavlja regionalno ozadje, je po več letih v januarju prišlo do treh preseganj mejne dnevne vrednosti. Največ - 57 preseganj je bilo leta 2017 izmerjenih na novem merilnem mestu v Celju na Mariborski cesti, ki je prometno zelo obremenjeno. Na merilnih mestih na Primorskem, kot običajno, dopustno število prekoračitev dnevne mejne vrednosti ni bilo preseženo. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2017 na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti.

V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane ravni delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predstavlja največji delež pri izpustih delcev. V Velenju imajo razvit sistem daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju in število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 je tam mnogo nižje od tistega v Celju. Merilni mesti pa sta oddaljeni manj kot dvajset kilometrov in imata podobne meteorološke pogoje.

Trendi onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2017, kažejo (slika 1), do so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom.

Za delce PM2,5 je določena le letna mejna vrednost,  kar je ugodno glede na specifične nacionalne okoliščine Slovenije. V Sloveniji se z povišanimi ravnmi delcev srečujemo predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu v 2017 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delci PM2,5  ni bila prekoračena. Letni trendi ravni delcev PM2,5 kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2017 na merilnem mestu v ne izpostavljenem mestnem okolju 22 µg/m3 (LJ Biotehniška) in 19 µg/m3 (MB Vrbanski). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2017 20 µg/m3 in je bila v letu 2017 presežena na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11 in 8/15) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj ).

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, MO Ljubljana in MO Celje posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo Salonit Anhovo, podatke MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Ruše in MO Ptuj pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2018

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu. Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Merjenje onesnaženosti zraka z delci PM10 se izvaja ne več merilnih mestih, ki so kategorizirane glede na lokacijo na več različnih tipov. Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B(U)), kar pomeni da so locirana tako, da so reprezentativna za širše območje mesta. V njihovi bližini ne sme biti neposrednih izpustov onesnaževal. Takih merilnih mest je bilo v sklopu DMKZ v letu 2017 9: Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta), Celje, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Hrastnik, Kranj, Velenje. V dopolnilni merilni mreži pa še tri merilna mesta: Maribor Vrbanski plato, EIS Celje in Ptuj. Na Ptuju so meritve prvič potekale v letu 2017.

Šest merilnih mest je tipa mestno-prometni tip (T(U)), kar pomeni, da so locirana ob prometnih cestah in spremljajo vpliv prometa na kakovost zraka: Maribor Center, Ljubljana Center, Zagorje, Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko in Nova Gorica Grčna.

V Trbovljah B(S) je trenutno merilno mesto postavljeno izven mesta. Ta lokacija je bila določena zaradi spremljanja onesnaženja iz industrijskih obratov (termoelektrarne in cementarne), ki pa so jih pred leti zaprli.

Merilna mesta Rakičan pri Murski Soboti, Ruše in Miklavž so reprezentativna za podeželsko okolje v bližini mesta (B(R)).

Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov.

Merilna mesta v okolici termoelektrarne Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S) in Šoštanj I(S)) so pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarne.

Merilni mesti Morsko (R(I)) in Gorenje Polje (R(I)), ob upoštevanju smeri najbolj pogostih vetrov, odražata vpliv cementarne Salonit Anhovo in z njo povezanih dejavnosti.

Merilno mesto Žerjav (R(I)) v Zgornji Mežiški dolini odraža vpliv dejavnosti bližnjih industrijskih obratov (TAB, MPI) in starih bremen (rudnik svinca).

Meritve delcev PM2.5 se izvajajo na štirih merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor (T(U)),  Maribor Vrbanski (B(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))).

Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.

Vrednosti v grafih ZR08-1 in ZR08-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo« v grafu ZR08-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna raven – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna raven PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.

V letu  2017 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM10 in PM2.5 izvajali z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM10 in PM2.5  je 24 ur. Referenčna metoda za delce PM10 in PM2.5  temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Te meritve izvaja Kemijsko analitsko laboratorij na Agenciji RS za okolje in je za metodo meritev delcev PM10 in PM2.5  akreditiran pri Slovenski akreditaciji po standardu: SIST EN 12341:2014: Zunanji zrak-Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5.

Vrednosti povprečnih letnih ravni in števila prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 v kazalcu so bile februarja 2011 ponovno preračunane po metodologiji, ki jo je priporočila Evropska agencija za okolje (Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC). Zaradi tega prihaja do razlik med vrednostmi v kazalcu in letnimi poročili o kakovosti zraka ter podatki Evropske agencije za okolje. Kljub temu, da uporabljena metoda ni popolnoma jasno določena, je najbolj primerljiva z ostalimi državami EU. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne vrednosti, pri čemer sta bili do sedaj v uporabi dve različni metodi za določitev praga nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost.

Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca
Prednost: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
           Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

           Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1
            Točnost: 1
            Časovna primerljivost: 2 (krajši podatkovni niz za PM2.5)
            Prostorska primerljivost : 2

 

Drugi viri in literatura

  1. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17
  3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11 in 8/15
Datum zajema podatkov
Datum zadnje osvežitve
28.09.2018
Avtor(ji)

Tanja Koleša, Agencija RS za okolje