KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z delci

[ZR08] Onesnaženost zraka z delci
State

Ključno sporočilo
Bad

Raven onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 je nad mejnimi vrednostmi. V letu 2007 je bila dnevna mejna vrednost presežena na vseh merilnih mestih, izjema je le Iskrba pri Kočevski reki, ki se nahaja v neobremenjenem okolju. Letna mejna koncentracija je bila presežena na merilnem mestu Maribor in Zagorje, ki sta pod vplivom prometa in industrije.

Delci so kompleksna mešanica trdnih in tekočih delcev, suspendiranih v plinu. So različne oblike, velikosti in gostote. Glede na maso in sestavo jih v urbanih območjih običajno razdelimo v dve skupini – v fine in grobe delce. Ločnica med njimi je med 1 µm in 2,5 µm. Fini delci so predvsem sekundarni delci, ki nastanejo kot posledica različnih fizikalno-kemijskih procesov v plinski ali tekoči fazi ter delci iz različnih procesov izgorevanja. Grobi delci so posledica erozije prsti ter emisij iz cest in industrijskih objektov. Glavni kemijski komponenti delcev PM10 sta sulfat in organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu.

Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo (50 µg/ m3) in povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3) na merilnih mestih v Sloveniji.

Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3, ki je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana število dni np np np np 83 116 87 71 48 48
Maribor število dni np np np np 153 185 130 103 111 92
Celje število dni 36 67 65 64 116 146 80 97 60 51
Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np 86 86 32 67 54 37
Koper število dni np np np np np np np np 41 19
Nova Gorica število dni np np np np 69 50 48 43 50 40
Trbovlje število dni 123 119 110 53 117 139 59 160 89 83
Zagorje število dni np np np np 133 140 109 150 109 100
Iskrba število dni np np np np np np np 5 3 0
Slika ZR08-2: Povprečna letna koncentracija PM10, letna mejna vrednost je 40 µg/m3
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana mikro g/m3 np np np np 42 46 41 37 33 32
Maribor mikro g/m3 np np np np 50 58 46 43 43 40
Celje mikro g/m3 33 36 36 35 46 53 40 43 35 32
Murska Sobota-Rakičan mikro g/m3 np np np np 40 43 31 37 34 30
Koper mikro g/m3 np np np np np np np np 31 29
Nova Gorica mikro g/m3 np np np np 39 37 34 34 34 33
Trbovlje mikro g/m3 48 45 47 39 47 52 40 55 40 37
Zagorje mikro g/m3 np np np np 47 51 45 52 46 41
Iskrba mikro g/m3 np np np np np np np 16 14 15

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti za delce (PM10):
- dnevna mejna koncentracija: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu)
- letna mejna koncentracija: 40 µg/m3 (ni dovoljenih preseganj)

Najbolj pereči področji povezani z onesnaževanjem zraka v Sloveniji sta onesnaženje s fotooksidanti (predvsem z ozonom) in atmosferskimi delci. Do povišanih koncentracij delcev prihaja predvsem v zimskih mesecih zaradi nastanka temperaturnih inverzij, ki povzročajo zadrževanje emitiranih snovi pri tleh in v kotlinah.

Povišane koncentracije delcev povezujemo s porastom bolezni respiratornega in kardiovaskularnega sistema pri ljudeh. Ker delci že v zelo nizkih koncentracijah vplivajo na zdravje ljudi, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni priporočila mejne vrednosti, pod katero bi bila vsebnost delcev v zraku neškodljiva. Različni viri navajajo tudi negativne vplive delcev na vidnost, kulturno dediščino ter dejstvo, da igrajo delci ključno vlogo pri globalnih podnebnih spremembah.

Delci so velik problem v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Kot je razvidno iz Slike ZR8-1 je bila v letu 2007 dnevna mejna vrednost presežena na vseh merilnih mestih, izjema je le merilno mesto Iskrba, ki se nahaja v neobremenjenem območju. Letna mejna koncentracija je bila presežena na merilnem mestu Maribor in Zagorje, ki sta pod vplivom prometa in delno tudi lokalne industrije (Slika ZR8-2).

Merilna mesta, kjer prihaja do preseganj dnevne in letne mejne koncentracije PM10, so večinoma pod vplivom lokalnih emisij, kot so promet, individualna kurišča in industrija. V skladu s predpisi o kakovosti zunanjega zraka je potrebno izdelati plane in programe za zmanjšanje oz. doseganje predpisanih omejitev. Za izdelavo le-teh pa je potrebno definirati vrste in prispevke posameznih virov oziroma skupine virov. To je prednostna naloga na Agenciji v prihodnjih letih.

Metodologija

Podatki za Slovenijo so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije Republike Slovenije za okolje.

Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 – Figovec in Bežigrad. Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Bežigrad. Merilno mesto Maribor je postavljeno tik ob cesti, kar je vzrok, da je to merilno mesto med najbolj onesnaženimi z delci PM10 v Sloveniji. V Celju potekajo meritve v kompleksu Bolnišnice Celje, na obrobnem delu mesta. Prav tako je merilno mesto Nova Gorica na obrobju mesta. Merilno mesto Koper je locirano na Hrvatinih, kjer je opazen tudi vpliv Italije. Merilni mesti v Trbovljah in Zagorju sta v ožjem mestnem središču v bližini cest in pod vplivom lokalne industrije in individualnih kurišč. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.

Avtomatske meritve delcev v mreži potekajo z merilnikom TEOM. Pri teh meritvah je značilno, da prihaja do izgub lahko hlapnih snovi, zaradi česar je potrebno izvajati primerjalne meritve z referenčnim merilnikom (po standardu EN12341). Na podlagi primerjalnih meritev določimo korekcijski faktor za vsako posamezno merilno mesto. S pomočjo korekcijskega faktorja se izmerjeni podatki korigirajo. Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilne postaje ter letnega časa. Praviloma se faktor določi za poletno in zimsko obdobje. Ker določitev faktorja temelji na raziskovalni metodi, smo za obdobje 2002-2003 privzeli faktor 1.3, ko to določa »Guidance to member states on PM10 monitoring and intercomparisons with the reference method« (2002). V letu 2004 smo določili lastne korekcijske faktorje s primerjalnimi meritvami z referenčnim merilnikom (objavljen članek: T. Bolte, P. Pavli, M. Lešnik: Primerjalne meritve delcev v Sloveniji, Zaščita zraka ´05, Hrvatski znanstveno stručni skup, Zadar 2005). Meritve PM10 na merilnem mestu Iskrba izvajamo z referenčnim merilnikom.

Mejne vrednosti in dolgoročno naravnane vrednosti za delce v zraku ter s tem povezane stopnje zmanjševanja onesnaženosti zraka in druge obvezne ukrepe določa Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 37/08).

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
04.11.2008
Avtor(ji)

Tanja Bolte, Agencija Republike Slovenije za okolje