Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana).
Skrbnik podatkov: Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost zraka, Agencija RS za okolje.
Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana in MO Ljubljana posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo pa Salonit Anhovo.
Datum zajema podatkov za kazalec: februar 2012
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka. Spremljanje koncentracij delcev v zunanjem zraku se izvaja z avtomatskimi meritvami, ki delujejo na principu mikrotehtnice (merilnik TEOM) in z referenčnimi metodami, ki temeljijo na principu gravimetrije (tehtanje filtrov). Vzorčenje in tehtanje filtrov za delce PM₁₀ se izvaja v skladu s standardom SIST EN 12341:2000, za delce PM_2.5 pa v skladu s standardom SIST EN 14907:2005.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dalje dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM₁₀ – center (T(U)) in Ljubljana-Bežigrad (B(U)). Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je najbolj reprezentativno merilno mesto Ljubljana-Bežigrad. Merilno mesto Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta, B(U)) je locirano v mirnem predelu Ljubljane. Stanovanjska naselja so oddaljena 400 m, ljubljanska obvoznica pa 1,5 km, drugih virov izpustov v bližnji okolici merilnega mesta ni. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča ter spremlja kakovost zraka, ki je v veliki meri posledica onesnaževanja zaradi prometa. Merilno mesto Maribor Vrbanski plato (B(U)) se nahaja na SZ delu Maribora, kjer ni neposrednih izpustov. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)). Merilno mesto Koper (B(U)) je locirano na Hrvatinih, kjer je opazen tudi vpliv Italije (daljinski transport onesnaževal). Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilni postaji za spremljanje PM₁₀ se nahajata v Zagorju (T(U))Trbovljah (B(S)) in v Hrastniku. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov. V letu 2010 smo v sklopu državne merilne mreže ARSO vzpostavili tri merilna mesta, ki jih uvrščamo med mestna ozadja (B(U)): Kranj, Novo mesto in Hrastnik.
Merilna mesta v okolici termoelektrarn Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S)) in Trbovlje (Prapretno - I(R(REG))) so locirana večinoma na višjih legah. So pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarn. Zato sodijo med bolj ogrožena območja, reprezentativna za širšo okolico.
Merilna postaja Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine. Mesto je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje in manj za poseljeno območje Ljubljane.
Merilni mesti Morsko (R(B)AI) in Gorenje Polje (R(B)AI) sta najbolj karakteristični za Salonit Anhovo. Odražata pretežno vpliv cementarne in s to povezanih dejavnosti, upoštevajoč tudi smeri najbolj pogostih vetrov.
Meritve delcev PM_2.5 se izvajajo od leta 2005 dalje na treh merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor (T(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))). Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) uvaja za PM_2.5 nov termin in sicer »Kazalec povprečne izpostavljenosti (AEI)«. AEI temelji na meritvah v mestih in sicer na lokacijah, ki so manj izpostavljene onesnaženemu zraku. Oceniti ga je potrebno kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij PM_2.5 v treh zaporednih koledarskih letih. Glede na zahteve Direktive 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je Agencija RS za okolje v letu 2009 uvedla dodatna merilna mesta, ki ustrezajo definiciji neizpostavljenega mestnega okolja – Vrbanski plato v Mariboru in merilno mesto pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ker Agencija v letu 2008 še ni izvajala meritev na novih lokacijah, bomo srednjo vrednost koncentracij ocenili za obdobje 2009-2011. Povprečne letne koncentracije delcev PM_2.5, izmerjene na merilnem mestu Ljubljana BF in Maribor Vrbanski plato, bodo vključene v izračun KPI – dopiši kratice.
Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM₁₀ in PM_2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM₁₀ na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.
Vrednosti v grafih ZR8-1 in ZR8-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna koncentracija – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna koncentracija PM₁₀ za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.
V letu  2012 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM₁₀ izvajali z referenčnim merilnikom.
V letu 2009 so bile na večini merilnih mest vzpostavljene meritve delcev PM₁₀ z referenčnim merilnikom, za katerega ne potrebujemo korekcijskega faktorja. V letu 2009 so bile na lokacijah Ljubljana BF, Maribor center in Iskrba koncentracije izmerjene z referenčnim merilnikom, v letu 2008 je bilo to le na Iskrbi. V letu 2010 podajamo koncentracije izmerjene z referenčnim merilnikom s sledečih merilnih mest: Ljubljana BF, Maribor center, Trbovlje, Zagorje, Vnajnarje, Morsko, Gorenje polje in Iskrba.
V skladu z zahtevami Evropske komisije spremljamo delce PM_2.5 na vseh merilnih mestih le z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM_2.5 je 24 ur.
Ker pri meritvah delcev PM₁₀, ki se ne izvajajo z referenčnim merilnikom, temveč z merilnikom TEOM, prihaja do izgube lahko-hlapnih snovi, je potrebno izvajati primerjalne meritve z referenčnim merilnikom (v skladu s standardom SIST EN 12341:2000). Na skoraj vseh merilnih mestih meritve delcev PM₁₀ spremljamo hkrati tudi z referenčnim merilnikom, ki temelji na gravimetrični metodi. Na podlagi primerjalnih meritev se določi korekcijski faktor za vsako posamezno merilno mesto. S pomočjo korekcijskega faktorja se izmerjeni podatki korigirajo (množijo). Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilne postaje ter letnega časa. Praviloma se določi za poletno in zimsko obdobje. Ker določitev faktorja temelji na raziskovalni metodi, je za obdobje 2002-2003 privzet faktor 1.3 za vsa merilna mesta, kot to določa »Guidance for the demonstration of equivalence of ambient air monitoring methods« (2010). Vrednosti korekcijskih faktorjev, ki so bili uporabljeni za preračun izmerjenih vrednosti PM₁₀ v obdobju 2005–2012, so podani v spodnji preglednici ZR8-0

ZR8-0: Korekcijski faktorji za preračun podatkov PM₁₀, izmerjenih z merilnikom TEOM

Za merilni postaji Koper in Zagorje so bili korekcijski faktorji v letu 2008 določeni na novo. Na merilnih mestih Maribor center in Nova Gorica je bil v letu 2009 merilnik TEOM nadgrajen z enoto FDMS, ki preprečuje izgube lahkohlapnih snovi (zato faktor 1,00).
Vrednosti povprečnih letnih koncentracij in števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM₁₀ v kazalcu so bile februarja 2011 ponovno preračunane po metodologiji, ki jo je priporočila Evropska agencija za okolje (Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC). Zaradi tega prihaja do razlik med vrednostmi v kazalcu in letnimi poročili o kakovosti zraka ter podatki Evropske agencije za okolje. Kljub temu, da uporabljena metoda ni popolnoma jasno določena, je najbolj primerljiva z ostalimi državami EU. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije, pri čemer sta bili do sedaj v uporabi dve različni metodi za določitev praga nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost.
Razlike v povprečnih letnih koncentracijah med novimi izračuni in izračuni v letnih poročilih o kakovosti zraka, razen v primeru postaje Trbovlje za leto 2006, ne vplivajo na to, ali je bila letna mejna koncentracija prekoračena ali ne. Izračun povprečne letne koncentracije PM₁₀ za merilno postajo Ljubljana Bežigrad za leto 2001 znaša 43 µg/m³, vendar je za število prekoračitev premalo podatkov. Razlike v številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije med novimi izračuni in izračuni v letnih poročilih o kakovosti zraka v nobenem primeru ne vplivajo na to, ali je bilo preseženo letno dovoljeno število prekoračitev. Do morebitnih razlik med novimi izračuni in podatki Evropske agencije za okolje prihaja zaradi dejstva, ker pri rezultatih ni upoštevan korekcijski faktor 1,3 oz. so na EEA upoštevali prekoračitve mejne, ne pa dopustne vrednosti (dopustna vrednost je enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje).
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca
Prednost: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
Slabost: Za merilne postaje, na katerih potekajo meritve z merilnikom, ki ni referenčen, je potrebno določiti korekcijski faktor, s katerim se korigirajo izmerjeni podatki. Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilne postaje ter letnega časa.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (uporaba korekcijskih faktorjev za preračun podatkov)
Časovna primerljivost: 2 (krajši podatkovni niz)
Prostorska primerljivost : 2

Drugi viri in literatura

1. EEA, 1999. EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network.
2. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
3. Evropska komisija, 2008. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
4. Evropska komisija, 2010. Guide to the demonstration of equivalence of ambient air monitoring methods«.
5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2005.
6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2009.
9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
11. MKO, 2003. Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka.
12. Vlada RS, 2011. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11).