Kazalec prikazuje izpuste toplogrednih plinov (TGP) v prometu od izhodiščnega leta 1986 dalje. Skupni izpusti so razdeljeni na cestni, letalski in železniški promet. Izpusti iz plovil so zajeti v cestnem prometu, saj ločenih podatkov o porabi goriv za ta namen nimamo. Izpusti iz mednarodnih skladišč (mednarodni letalski in ladijski promet) v tem kazalcu niso prikazani in se tudi ne prištevajo k nacionalnim izpustom.

Kjotski protokol obravnava šest toplogrednih plinov, in sicer ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), didušikov oksid (N₂O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF₆). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO₂, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov. Izpusti iz prometa zajemajo samo prve tri pline.

Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov (CO₂, CH₄, N₂O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih izpustov zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008–2012 glede na izpuste v izhodiščnem  letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota izpustov CO₂, CH₄ in N₂O leta 1986 (razvite države imajo za izhodiščno leto definirano leto 1990) in F-plinov leta 1995. Omejevanje izpustov TGP je v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 60/2002).

Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje izpustov TGP leta do 2020 glede na izhodiščno leto. 20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet in 30 % znižanje izpustov v primeru, da je mednarodni dogovor sprejet.

Po podatkih Agencije RS za okolje največji delež TGP prispeva energetski sektor (82 % leta 2012), od tega največ oskrba z energijo (39 %), takoj zatem pa sledi prometni sektor (37 %). Izpusti TGP so se v prometu v obdobju 1986–2012 skoraj potrojili. Izpusti iz cestnega prometa so se povečali za 194 %, iz letalskega za 181 %. Izpusti iz železniškega prometa so se zmanjšali za 45 %. Po posameznih TGP so v obravnavanem obdobju najbolj narasli izpusti CO₂ (za 189%) izpusti N₂O za 76 %, medtem ko so se izpusti CH₄ zmanjšali za 60%. V skupnih izpustih TGP promet leta 2012 predstavlja 31 %.

Cestni promet je vir velike večine izpustov zaradi prometa, saj je leta 2012 prispeval 99,2 % vseh izpustov. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, medtem ko se specifična poraba novih vozil le počasi zmanjšuje. Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Delež izpustov iz tovornega prometa je bil leta 2012 ocenjen na 34,5 %, medtem ko druge izpuste povzroča potniški promet (osebni promet 64 %, avtobusni promet 1,5 %).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so izpusti TGP iz prometa (brez mednarodnega letalskega in pomorskega prometa) na območju EU-15 v obdobju 1990–2012 narasli za 9 %, v celotni EU pa za 14 %. Kljub temu so bili v letu 2011 brez upoštevanja pomorskega prometa 4 % pod ciljnimi vrednostmi, ki jih določa Bela knjiga (EC, 2011). Upadanje izpustov v zadnjih treh letih v EU je najverjetneje posledica zmanjšanja tovornega prometa ter višjih cen goriva, kot posledica recesije. Kljub zmanjšanju izpustov iz pomorskega prometa v EU, bo potrebno v EU sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov iz prometa za 68 % do leta 2050 (glede na leto 1990). (TERM, 2013)

Slovenija je bila po rasti izpustov med 33 državami, ki so članice Evropske agencije za okolje v letu 2012 na šestem mestu. V starih članicah se je rast v zadnjih letih umirila, medtem ko je v novih ravno v zadnjih letih občutna. K rasti sta prispevala tako cestni kot letalski promet. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola.

Za izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2009 sprejela spremenjen in dopolnjen operativni načrt za zmanjšanje izpustov TGP. V zadnjem poročilu Vladi o spremljanju izvajanja OP-TGP za leto 2011 je ugotovljeno, da so nižji izpusti iz prometa v zadnjih letih posledica precejšnjega zmanjšanja zunanjetrgovinskih tokov oziroma cestnega blagovnega prometa. Ustrezen dejavnik je bilo tudi ustrezno prilagajanje trošarin, kar pomeni, da so bile maloprodajne cene goriva primerljive s cenami v sosednjih državah.  Z uvajanjem nujnih ukrepov trajnostne prometne politike je Slovenija še vedno zelo zaostajala, čeprav so bila v začetku leta 2010 zagotovljena znatna sredstva za investicije v železniško infrastrukturo, v tem letu pa se je intenziviralo tudi izvajanje aktivnosti na področju javnega potniškega prometa. Povečala se je podpora razvoju in uvajanju posameznih nizko-ogljičnih tehnologij (novi kompetenčni in razvojni centri, program podpore uvajanju električnih vozil), vendar to področje kot celota v politiki raziskav in razvoja še ni bilo prioritetno obravnavano.