[PB03] Izpusti toplogrednih plinov
Ključno sporočilo
Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2007 20.722 kiloton ekvivalenta CO2, kar je 1,8 % nad izhodiščnim letom. V skladu z obveznostjo, ki zahteva 8 % zmanjšanje izpustov, povprečni izpusti toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 ne bi smeli presegati 18.726 kiloton ekv. CO2.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in glavne kategorije virov. Izračuni temeljijo na metodologiji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembo podnebja). Vezano na slovensko ratifikacijo Kjotskega protokola, ki zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986), kazalec spremlja tudi gibanje skupne količine toplogrednih plinov ter podaja primerjavo z državami EU-15 in EU-27. Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - florirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksaflorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Grafi
Annual European Community greenhouse gas inventory 1990-2007 and inventory report 2009; Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, marec 2009.
| izhod. leto SI - 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | izhod. leto EU-15 - 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| države EU-15 | indeks | 100 | 100 | 98 | 97 | 96 | 97 | ||||
| države EU-27 | indeks | 100 | 98 | 95 | 93 | 92 | 93 | ||||
| Slovenija | indeks | 100 | 97 | 95 | 95 | 91 | 86 | 86 | 87 | 88 | 92 |
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| države EU-15 | indeks | 99 | 98 | 98 | 97 | 97 | 98 | 98 | 99 | 99 | 98 |
| države EU-27 | indeks | 96 | 94 | 93 | 91 | 91 | 92 | 91 | 93 | 93 | 92 |
| Slovenija | indeks | 95 | 96 | 95 | 92 | 93 | 97 | 99 | 97 | 99 | 100 |
| 2006 | 2007 | - | - | cilj 2008-2012 | - | ||||||
| države EU-15 | indeks | 97 | 96 | ||||||||
| države EU-27 | indeks | 92 | 91 | ||||||||
| Slovenija | indeks | 101 | 102 |
Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, marec 2009.
| izhodiščno leto | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 16281.8 | 16292.6 | 15739.2 | 15460 | 15398.8 | 14743.9 | 13763.2 | 13679.4 | 14049.2 | 14185.2 |
| CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2376.3 | 2384 | 2368.4 | 2344.6 | 2344.4 | 2303.6 | 2189.3 | 2267.7 | 2191.6 | 2175.7 |
| N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1369.8 | 1376.5 | 1394.1 | 1336.1 | 1277.8 | 1256.2 | 1174.1 | 1269.4 | 1171.7 | 1199 |
| F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 326.2 | 286.5 | 328.1 | 229.9 | 261.3 | 267.7 | 312.7 | 253.2 | 262.2 | 293 |
| HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 29 | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
| PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 285.7 | 276.3 | 317.9 | 219.6 | 249.8 | 257.4 | 302.6 | 243 | 251.1 | 281.6 |
| SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 11.5 | 10.2 | 10.2 | 10.2 | 11.5 | 10.3 | 10.1 | 10.1 | 11 | 11.4 |
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20354 | 20339.6 | 19829.7 | 19370.5 | 19282.4 | 18571.4 | 17439.2 | 17469.6 | 17674.6 | 17852.9 |
| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
| CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 15007 | 15685.1 | 15994 | 15726.1 | 15102 | 15210.8 | 16131.4 | 16279.3 | 16030.8 | 16386.7 |
| CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2167.3 | 2113.3 | 2126.8 | 2161.9 | 2138.6 | 2228.9 | 2180.1 | 2257.1 | 2212.4 | 2179.2 |
| N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1213.7 | 1219.6 | 1257.9 | 1277.7 | 1279.6 | 1319.3 | 1308.6 | 1336.8 | 1299.9 | 1266.7 |
| F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 326.2 | 278.7 | 239.3 | 189.9 | 145.8 | 152.5 | 160.3 | 184.1 | 201.2 | 218.4 |
| HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 29 | 27.3 | 32.9 | 27.2 | 24.1 | 31.1 | 38.5 | 50.4 | 64.3 | 80 |
| PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 285.7 | 239.5 | 194.4 | 149.3 | 105.6 | 105.6 | 105.6 | 116.4 | 119 | 120 |
| SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 11.5 | 11.8 | 12 | 13.4 | 16.1 | 15.7 | 16.1 | 17.3 | 17.9 | 18.3 |
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 18714.2 | 19296.5 | 19618 | 19355.6 | 18666 | 18911.5 | 19780.4 | 20057.4 | 19744.3 | 20051 |
| 2005 | 2006 | 2007 | |||||||||
| CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 16670.7 | 16853.8 | 16989.2 | |||||||
| CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2184.4 | 2160.4 | 2172.1 | |||||||
| N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1284.2 | 1309.3 | 1319.5 | |||||||
| F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 238 | 246.4 | 241.4 | |||||||
| HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 95.6 | 112 | 130.9 | |||||||
| PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 123.5 | 115.6 | 91.7 | |||||||
| SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 18.8 | 18.8 | 18.8 | |||||||
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20377.2 | 20570 | 20722.2 |
Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, marec 2009.
| izhodiščno leto | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| promet | 1000 t CO2 ekviv. | 2007.6 | 2033.3 | 2324.1 | 2503.6 | 2535.2 | 2744 | 2590.4 | 2673.6 | 3095.3 | 3422 |
| energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 6729.1 | 6729.1 | 6378.5 | 6460.9 | 6566.4 | 6265.5 | 5345.3 | 5866.6 | 5645.4 | 5255.3 |
| industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 1327.7 | 1288.1 | 1313.8 | 1289.1 | 1281.6 | 1292.2 | 1177.6 | 1023.6 | 899.1 | 1082.1 |
| goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 4405.7 | 4405 | 3902.3 | 3674.3 | 3446.4 | 3119.4 | 3057.6 | 2662.8 | 2503.3 | 2665.7 |
| goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2365.9 | 2365.9 | 2385.9 | 1978.2 | 2029.3 | 1809.6 | 2128.3 | 1887.9 | 2369.5 | 2276.4 |
| kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2334.3 | 2334.3 | 2364 | 2306.4 | 2249.3 | 2242.7 | 2084.8 | 2274.1 | 2128.5 | 2133.2 |
| odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 566.2 | 566.3 | 575.1 | 583.7 | 596.7 | 597.3 | 585.5 | 565.3 | 566.9 | 572.1 |
| drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 617.6 | 617.7 | 586.2 | 574.3 | 577.5 | 500.8 | 469.8 | 515.7 | 466.7 | 446.1 |
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20354 | 20339.6 | 19829.7 | 19370.5 | 19282.4 | 18571.4 | 17439.2 | 17469.6 | 17674.6 | 17852.9 |
| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
| promet | 1000 t CO2 ekviv. | 3770.6 | 4376.8 | 4452.8 | 3854.8 | 3675.3 | 3832.4 | 3973.6 | 3988.1 | 4134.2 | 4285.2 |
| energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 5626.5 | 5237 | 5650 | 5885.3 | 5194.5 | 5497.9 | 6202.7 | 6451.8 | 6183.7 | 6313.8 |
| industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 1109.5 | 1067 | 1037.9 | 983.1 | 949.7 | 970.1 | 1017.6 | 1031.1 | 1081.6 | 1124.2 |
| goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 2615.5 | 2478.9 | 2220.4 | 2286.6 | 2297.6 | 2269.4 | 2211.4 | 2244.7 | 2158.7 | 2280.7 |
| goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2438.4 | 3061.1 | 3132.5 | 3163.2 | 3378.1 | 3051.9 | 3122.5 | 2976.6 | 2895.3 | 2827.8 |
| kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2117.4 | 2049.2 | 2042 | 2086.6 | 2065.9 | 2162.3 | 2127.4 | 2188.2 | 2092.5 | 1998.5 |
| odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 576.4 | 582 | 613.4 | 631.8 | 655.4 | 673.7 | 682.2 | 696.9 | 700.2 | 718.5 |
| drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 460 | 444.6 | 468.9 | 464 | 449.6 | 453.8 | 443 | 480.1 | 498.2 | 502.4 |
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 18714.2 | 19296.5 | 19618 | 19355.6 | 18666 | 18911.5 | 19780.4 | 20057.4 | 19744.3 | 20051 |
| 2005 | 2006 | 2007 | |||||||||
| promet | 1000 t CO2 ekviv. | 4569.3 | 4797.2 | 5395.2 | |||||||
| energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 6325.2 | 6378.7 | 6596.3 | |||||||
| industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 1185.7 | 1217.4 | 1225.5 | |||||||
| goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 2487.6 | 2589.8 | 2328.7 | |||||||
| goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2585.3 | 2344.6 | 1898.1 | |||||||
| kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2005.8 | 2029.2 | 2082.1 | |||||||
| odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 722.9 | 705 | 684.1 | |||||||
| drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 495.4 | 508.1 | 512.2 | |||||||
| skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20377.2 | 20570 | 20722.2 |
Cilji
8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986), med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:
• 12 % delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010,
• 25 % delež obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto do leta 2010,
• 33,6 % delež električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010,
• 7,5 % delež biogoriv v prometu do leta 2015,
• 9 % kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2008–2016,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah do leta 2010 glede na leto 2004,
• 15 % povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu do leta 2010 glede na leto 2004,
• podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.
Komentar
V skupnem deležu izpustov toplogrednih plinov ima v letu 2007 največji prispevek CO2 (82,0 %). Ta nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (10,5 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,4 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti N2O iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,1 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.
Skupni izpusti toplogrednih plinov so leta 2007 dosegli vrednost 20.722 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 1,9 % nad vrednostjo v izhodiščnem letu. Za vse podpisnice Kjotskega protokola je bila količina izpustov v izhodiščnem letu dokončno določena leta 2007 in je ne moremo več spreminjati. Za Slovenijo se skupna količina izpustov v izhodiščnem letu izračuna kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO2 ekv. V skladu z obveznostjo iz Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanja izpustov, povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 v Sloveniji ne bi smeli presegati vrednosti 18.725,719 kt CO2 ekv.
Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je bilo potrebno uvesti številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ki ga je leta 2006 sprejela Vlada Republike Slovenije. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 1999 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program. Oba predvidevata trajnostno naravnan razvoj energetike, in sicer povečanje učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov energije. Ukrepe povzema spodnja preglednica. V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši izmed treh kjotskih mehanizmov, ki ga prištevamo med dodatne ukrepe. Gre za trgovanje z izpusti. V sistem trgovanja je bilo v letu 2008 vključenih 98 upravljavcev naprav iz Slovenije. Trgovanje z izpusti toplogrednih plinov je bilo sicer v EU uvedeno v letu 2005, na svetovni ravni pa se njegova uvedba zahteva v obdobju 2008–2012. Med dodatne ukrepe štejemo na področju prometnega sektorja tudi izvajanje ukrepov iz Resolucije o prometni politiki za preusmeritev tranzita s cest na železnice.
Kljub temu, da se skupni izpusti toplogrednih plinov v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 175 %, so se v obdobju 1986 - 2007 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih. Rast izpustov iz prometa je zlasti posledica gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v širši regiji. Opazen je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU.
Zaradi izgube jugoslovanskega trga, opuščanja nerentabilne proizvodnje in zviševanja produktivnosti je k zmanjšanju izpustov največ doprinesla industrija. Zmanjšali so se tako izpusti zaradi porabe goriv kot tudi procesni izpusti. Veliko je k temu doprinesla zahteva po ohranjanju konkurenčnosti, ki v industriji spodbuja uporabo najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), izvaja pa se tudi direktiva IPPC ter trgovanje z izpusti. Direktiva IPPC - o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja - od držav članic EU zahteva izdajo dovoljenj za procesne nastavitve v vseh sektorjih industrije. Celovito preprečevanje onesnaževanja pri tem pomeni zmanjševanje izpustov v zrak, vodo in tla, racionalno rabo surovin, zmanjševanje hrupa ter povečanje energetske učinkovitosti.
Nižji izpusti glede na izhodiščno leto so opazni še v kmetijstvu, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila glav živine. Predvideva se, da bo v prihodnje število živali zaradi Sloveniji določenih kvot spet naraslo. Po drugi strani bo kmetijska politika z uvajanjem dobre prakse pri gnojenju ter s spodbujanjem rabe bioplina za proizvodnjo elektrike in toplote vplivala na zmanjšanje izpustov iz kmetijstva.
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji. Leta 2007 so bili 5.774 Gg CO2, dovoljeni pa so precej nižji. Zaradi pogoja, da morajo biti ti ponori posledica neposredne človekove dejavnosti, da jih država lahko uporabi za izpolnitev svojih obveznosti, je bila izbrana ocena, po kateri bo v obdobju 2008–2012 mogoče izkoristiti vsaj 1.320 Gg CO2.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP. Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: 29. maj 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1986-2007.
Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni od Ministrstva za notranje zadeve in DRSC. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja s trdnimi odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki.
Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.
Metodologija obdelave podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja.
Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC.
Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bile izračunane z uporabo modela Copert III. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstva so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja.
Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev.
V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O.
Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti pri N2O zaradi odpadnih vod so bili določeni glede na porabo beljakovin v prehrani ljudi, ki se po ocenah v obravnavanem obdobju ni spreminjala.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov v baznem letu 1986 je bila 8,5 %, v letu 2007 pa 7,3 %.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.
Podatki za Evropo:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolja, št. 4/2009 (Annual European Community greenhouse gas inventory 1990-2007 and inventory report 2009). http://www.eea.europa.eu/publications/european-community-greenhouse-gas….
Skrbnik podatkov: EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: 29. maj 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2007.
Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje 1990-2007.
Metodologija obdelave podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.