Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A08).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv.

Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri in salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20).

V letu 2019 je bil prijavljen nacionalni izbruh in gre za prvi tak izbruh v Sloveniji. Prvi primer, pri katerem je bila potrjena monofazna ST Salmonella enterica subsp. Enterica O: 4,(5), 12 H:i:-, se je pojavil že marca 2019, zadnji  7.6.2019. S preiskavami MLVA in WGS smo dokazali, da je pri vseh primerih šlo za isti sev bakterije, kar posredno dokazuje skupen nosilec oziroma izvor okužbe, ki pa nam ga ni uspelo dokazati. V izbruhu je zbolelo 94 oseb, predvsem otroci, hospitaliziranih je bilo 48.

V letu 2018 ni bilo prijavljenega izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili.

V letu 2017 sta bila prijavljena dva izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili, v katerih je zbolelo 45 oseb, štiri osebe so bile hospitalizirane, umrl ni nihče.

V obeh izbruhih povzročitelj ni bil dokazan, obstajala je povezava med zaužitimi živili in bolniki. Eden se je zgodil v gostinskem obratu, eden pa v kolektivu delavcev, ki so zaužili hrano, pripravljeno v javnem obratu.

Delež prijavljenih izbruhov na ravni EU je bil 1,03/100 000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot v letu 2015. Največ izbruhov so povzročili bakterijski povzročitelji (33,9%), sledijo virusi (9,8%), drugi povzročitelji (2,2%), ter paraziti (0,4%). Med bakterijskimi povzročitelji je bila najpogosteje ugotovljena salmonela (65,8%), ki je povzročila dve tretjini  bakterijsko povzročenih izbruhov. Skupaj s kampilobaktrom pa večino bakterijskih izbruhov (94,1%).

Med virusnimi povzročitelji je bil najpogosteje ugotovljen norovirus.