KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Izbruhi okužb s hrano

[ZD19] Izbruhi okužb s hrano
Impacts

Ključno sporočilo
Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.
V letih od 2009 do 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih 389 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni (210), kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus. Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (38). V letu 2014 je bila kot povzročiteljica okužb v vseh izbruhih ugotovljena Salmonella Enteritidis. Izbruhi okužb s hrano so se zgodili v gostinskih obratih, osnovnih šolah, v družini in med udeleženci izleta.Vsi izbruhi okužb s hrano razen enega, sodijo v skupino izbruhov, kjer so bili epidemiološki (opisni in analitični) in mikrobiološki dokazi povezanosti šibki (povzročitelj dokazan samo pri bolnikih, ne pa v živilu).
Samo v enem izbruhu je bil epidemiološki in mikrobiološki dokaz povezanosti močan. Primerjava izolatov salmonel z metodo PFGE in MLVA pri ljudeh in izolatov iz jate perutnine, ki je bila v lasti gostinskega obrata v katerem je prišlo do izbruha, je pokazala, da so imeli vsi preiskani vzorci enak pulzotip in identičen tip MLVA.
Zaradi povečanega števila izbruhov v letu 2014, ki so jih povzročile salmonele, smo pri humanih izolatih iz šestih izbruhov opravili tipizacijo z MLVA metodo. Tipizacije MLVA so pri izolatih iz 5 od 6  izbruhov potrdile identičen tip MLVA. Rezultati podpirajo sklepanje, da je bilo uživanje živil istega izvora dejavnik tveganja za izbruhe, vendar nam teh živil ni uspelo identificirati.

Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A09).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv.

Grafi

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2009 - 2014
Viri:

NIJZ, 2009-2015

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012 2013 2014
Obrat javne prehrane Št. prijavljenih izbruhov 0 0 0 2 0 0
Gostinski obrat, hotel Št. prijavljenih izbruhov 3 0 4 4 1 3
Gospodinjstvo Št. prijavljenih izbruhov 2 1 1 0 1 1
Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo Št. prijavljenih izbruhov 0 2 2 4 2 4
Skupaj Št. prijavljenih izbruhov 5 3 7 10 4 8
Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28, 2009-2013
Viri:

EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2010-2013; EFSA Journal

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012 2013
Avstrija Št. prijavljenih izbruhov 351 193 232 122 133
Belgija Št. prijavljenih izbruhov 105 105 281 327 311
Bulgarija Št. prijavljenih izbruhov NP NP 13 2 NP
Hrvaška Št. prijavljenih izbruhov - - - - 60
Ciper Št. prijavljenih izbruhov NP NP NP NP NP
Češka Št. prijavljenih izbruhov 25 25 4 23 19
Danska Št. prijavljenih izbruhov 51 76 86 85 69
Estonija Št. prijavljenih izbruhov 23 32 13 17 14
Finska Št. prijavljenih izbruhov 54 43 52 45 43
Francija Št. prijavljenih izbruhov 1256 1039 1153 1279 1221
Nemčija Št. prijavljenih izbruhov 602 439 424 393 408
Grčija Št. prijavljenih izbruhov 53 3 8 32 24
Madžarska Št. prijavljenih izbruhov 59 299 174 115 119
Irska Št. prijavljenih izbruhov 28 13 18 38 25
Italija Št. prijavljenih izbruhov 248 225 908 20 NP
Latvija Št. prijavljenih izbruhov 805 505 51 477 598
Litva Št. prijavljenih izbruhov 175 148 176 93 115
Luksemburg Št. prijavljenih izbruhov NP NP NP NP NP
Malta Št. prijavljenih izbruhov 46 50 60 35 6
Nizozemska Št. prijavljenih izbruhov 247 251 213 273 291
Poljska Št. prijavljenih izbruhov 313 451 493 490 446
Portugalska Št. prijavljenih izbruhov 11 4 8 7 18
Romunija Št. prijavljenih izbruhov 54 29 6 10 20
Slovaška Št. prijavljenih izbruhov 303 487 534 731 458
Slovenija Št. prijavljenih izbruhov 5 3 8 10 4
Španija Št. prijavljenih izbruhov 416 482 424 447 424
Švedska Št. prijavljenih izbruhov 224 293 222 232 286
Velika Britanija Št. prijavljenih izbruhov 96 67 87 60 84

Cilji

- spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,

- identifikacijo dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s  

  hrano,

  • oceno trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z  različnimi    povzročitelji,
  • oceno resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.

Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.

Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2009 do 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih 389 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni (210), kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus. Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (38) (NIJZ, 2014).

Če predpostavimo, da so med kontaktnimi izbruhi povzročenimi z norovirusi verjetno tudi nekateri, povezani s pripravo in uživanjem hrane, lahko sodimo, da je skupina izbruhov povezanih s hrano druga najštevilčnejša.

V letu 2014 je v izbruhih povezanih s hrano zbolelo skupno 225 oseb, od katerih jih je bilo 37 hospitaliziranih (NIJZ, 2014).

V letu 2014 je bila kot povzročitelj okužb v vseh izbruhih ugotovljena Salmonella Enteritidis. Izbruhi okužb s hrano so se zgodili v gostinskih obratih, osnovnih šolah, v družini in med udeleženci izleta.

V Evropi je bilo leta 2013 prijavljenih 5.196 izbruhov, v katerih je obolelo 41.962 ljudi. Kot povzročitelj okužb je bila največkrat ugotovljena Salmonella, sledili so ji virusi. Najpogostejši izvor okužb so bila jajca, mešana hrana ter ribe in ribji izdelki. Iz dosegljivih podatkov lahko zaključimo, da je bilo v letu 2013 največ prijavljenih izbruhov v Franciji (1.221), sledita ji Latvija (598) in Slovaška (458) (ECDC, 2015).

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development

Izvorna baza podatkov: Podatki o izbruhih okužb s hrano v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav izbruhov, vse na IVZ (NIJZ), za obdobje 2009-2014.

Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB)

Datum zajema podatkov: november 2015  

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.

Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.

Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Ne zazna se vseh izbruhov.)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) 

Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority

Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih.

Geografska pokritost: EU-27

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: podatki o izbruhih okužb s hrano so mednarodno primerljivi.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

    • Relevantnost: 1
    Točnost: 2 (ne zaznamo vseh izbruhov)
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

    Drugi viri in literatura

    Datum zadnje osvežitve
    25.11.2015
    Avtor(ji)

    Tatjana Frelih, dr. med., spec. epidemiologije, Ana Hojs, dr. med., spec. higiene, Eva Grilc, dr. med., spec. epidemiologije, Maja Praprotnik, dipl.san.ing., Nacionalni inštitut za javno zdravje