KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 13,6 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v obdobju 2002-2007 povprečno umrlo 6,55 % od vseh umrlih otrok, starih 28-364 dni (IVZ RS, 2009). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007), je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2007. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti v letu 2006 za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).


Grafi

Slika ZD01-1: Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) za boleznimi dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji v obdobju 2002-2007
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Celje št. smrti/1000 živorojenih 0 2.58 0 0 0 0
Ljubljana št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0
Maribor št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0
Slovenija št. smrti/1000 živorojenih 0 0.12 0.06 0.11 0 0.1
Slika ZD01-2: Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2007, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Število vseh živorojenih otrok št. 17583 17160 17900 18199 19029 19915
Število vseh umrlih otrok št. 13 16 21 21 17 16
Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal št. 0 2 1 2 0 2
Delež umrlih otrok % 12.5 4.8 9.5 12.5
Slika ZD01-3: Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope v letu 2006
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007

Prikaži podatke
Romunija Bolgarija Albanija Slovaška Makedonija Litva Madžarska Latvija Malta Poljska
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 5.019 2.361 1.707 0.834 0.614 0.571 0.258 0.254 0.254 0.204
Češka Portugalska Estonija Grčija Velika Britanija Irska Slovenija Italija Finska Španija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.192 0.16 0.158 0.139 0.124 0.11 0.057 0.056 0.053 0.052
Nemčija Francija Švica Nizozemska Norveška Švedska Avstrija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.041 0.039 0.038 0.035 0.035 0.033 0.025

Cilji

Ukrep za zmanjšanje umrljivosti dojenčkov za boleznimi dihal je predvsem preprečevanje izpostavljenosti dojenčkov dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo prezgodnjo umrljivost. Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo prezgodnjo umrljivost dojenčkov, lahko v okviru okoljske problematike predvsem zmanjšamo raven onesnaženja zraka s prašnimi delci.


Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Commission of the European Communities, 2005). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi. Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007).

Povprečna stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v Evropi je 0,8 na 1000 živorojenih otrok. Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,025, v Kirgizistanu pa 6,2 na 1000 živorojenih otrok). Od vseh umrlih dojenčkov jih 13,6 % umre zaradi bolezni dihal. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi (ENHIS, 2007).

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za zadnjih 6 let kažejo, da je umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih dokaj stabilna (glej sliko ZD1-2). Podatki so primerljivi s stopnjo umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v razvitih državah zahodne Evrope.

Podatki za Slovenijo kažejo (glej sliko ZD1-1), da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v letih 2002-2007 od 0 do 0,12 na 1000 živorojenih otrok (najvišja leta 2003). V Celju, Ljubljani in Mariboru stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v primerjavi z ostalimi deli Sloveniji ni povišana, v letih 2002-2007 beležimo le 1 primer smrti v Celju leta 2003. V vsej Sloveniji je v tem obdobju zaradi bolezni dihal umrlo 7 dojenčkov. Podatki kažejo, da je delež otrok, starih 28-364 dni, ki v Sloveniji umrejo zaradi bolezni dihal v letih 2002-2007 povprečno 6,55 % (od 0,0 %-12,5 %) glede na celotno smrtnost otrok (IVZ RS, 2009).

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek (Commission of the European Communities, 2005).

V državah zahodne Evrope je stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal zelo nizka, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.


Podatki za Slovenijo

Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS št.65/00).

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))

Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.

Skrbnik podatkov: IVZ RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 9.6.2009

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2007. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: WHO baza podatkov o umrljivosti
Datum zajema podatkov za kazalec: 2006
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: podatki se zbirajo na letni ravni
Metodologija obdelave podatkov: število umrlih dojenčkov na število živorojenih dojenčkov

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni, uporabljeni so bili podatki o diagnozi, starosti, občini rojstva.

Drugi viri in literatura:

- Effects of air pollution on children's health and development- a review of the evidence. WHO European Centre fot Environment and Health. Copenhage: WHO Regional office for Europe, 2005. (6 March 2007).
- ENHIS, 2007. Infant mortality from respiratory diseases. World Health Organization, Europe.
- Indoor air pollution. Geneva: World Health Organisation, 2007. (6 March 2007).
- Infant mortality from respiratory diseases. ENHIS Fact sheet no. 3.2. ENHIS, May 2007.
- Technical Working Group on Priority Diseases. Baseline report on respiratory health in the framework of the European environment and health strategy. Brussels, Commission of the European Communities, 2003 (COM (2003)338 final). (8 March 2007).


Povezani kazalci


TWITTER