KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal (ENHIS, 2009). Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v obdobju 2002-2009 povprečno umrlo 5,58 % od vseh umrlih otrok, starih 28-364 dni (IVZ RS, 2011). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007), je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2009. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).


Grafi

Slika ZD01-1: Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) za boleznimi dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji v obdobju 2002-2009
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Celje št. smrti/1000 živorojenih 0 2.58 0 0 0 0 0 0
Ljubljana št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0 0 0
Slovenija št. smrti/1000 živorojenih 0 0.12 0.06 0.11 0 0.1 0 0.05
Slika ZD01-2: Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2009, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Število vseh živorojenih otrok št. 17583 17160 17900 18199 19029 19915 18180 21856
Število vseh umrlih otrok št. 13 16 21 21 17 16 12 18
Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal št. 0 2 1 2 0 2 0 1
Delež umrlih otrok % 12.5 4.8 9.5 12.5 5.6
Slika ZD01-3: Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope
Viri: 

European Detailed Mortality Database (EDMD), 2011

Prikaži podatke
Irska Avstrija Švica Norveška Francija Nemčija Madžarska Finska Nizozemska Slovenija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0 0.013 0.014 0.016 0.022 0.029 0.031 0.033 0.044 0.045
Italija Španija Švedska Češka Portugalska Latvija Velika Britanija Grčija Estonija Poljska
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.052 0.055 0.064 0.075 0.079 0.088 0.091 0.11 0.126 0.166
Malta Litva Slovaška Makedonija Bolgarija Albanija Romunija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.249 0.308 0.406 0.614 1.417 1.439 2.894

Cilji

Ukrep za zmanjšanje umrljivosti dojenčkov za boleznimi dihal je predvsem preprečevanje izpostavljenosti dojenčkov dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo prezgodnjo umrljivost. Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo prezgodnjo umrljivost dojenčkov, lahko v okviru okoljske problematike predvsem zmanjšamo raven onesnaženja zraka s prašnimi delci.


Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Commission of the European Communities, 2005). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi. Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007).

Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost za boleznimi dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost za boleznimi dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

V študijah so ugotovili povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku (še posebej prašnim delcem in ogljikovemu monoksidu) in umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal (ENHIS, 2009).

Povprečna stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v Evropi je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Od vseh umrlih dojenčkov jih 12,9 % umre zaradi bolezni dihal (ENHIS, 2009). Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za zadnjih 6 let kažejo, da je umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih dokaj stabilna. Podatki so primerljivi s stopnjo umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v razvitih državah zahodne Evrope.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v letih 2002-2009 od 0 do 0,12 na 1000 živorojenih otrok (najvišja leta 2003). V Celju, Ljubljani in Mariboru stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v primerjavi z ostalimi deli Sloveniji ni povišana, v letih 2002-2009 beležimo le 1 primer smrti v Celju leta 2003. V vsej Sloveniji je v tem obdobju zaradi bolezni dihal umrlo 7 dojenčkov. Podatki kažejo, da je delež otrok, starih 28-364 dni, ki v Sloveniji umrejo zaradi bolezni dihal v letih 2002-2009 povprečno 5,58 % (od 0,0 %-12,5 %) glede na celotno smrtnost otrok (IVZ RS, 2009).

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek (Commission of the European Communities, 2005).

V državah zahodne Evrope je stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal zelo nizka, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))
Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov IVZ RS.

Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
2.9.2011

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2009. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: WHO baza podatkov o umrljivosti - European Detailed Mortality Database (EDMD).
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2011
Metodologija obdelave podatkov: Število umrlih dojenčkov na število živorojenih dojenčkov je bilo izračunano na podlagi podatkov vseh živorojenih dojenčkov ter številom umrlih dojenčkov zaradi bolezni dihal.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- American academy of pediatrics. Policy statement. Ambient air pollution: Health hazards to children. Pediatrics 2004;114:1699-707
- Effects of air pollution on children's health and development- a review of the evidence. WHO European Centre fot Environment and Health. Copenhagen: WHO Regional office for Europe, 2005.
- ENHIS, 2009. Infant mortality from respiratory diseases. World Health Organization, Europe.
- Indoor air pollution. Geneva: World Health Organisation, 2007.
- Technical Working Group on Priority Diseases. Baseline report on respiratory health in the framework of the European environment and health strategy. Brussels, Commission of the European Communities, 2003 (COM (2003)338 final).
- Woodruff T, Darrow LA, Parker JD. Air pollution and postneonatal infant mortality in the United States, 1999-2002. Environ Health Perspect2008;116:110-5.


Povezani kazalci


TWITTER