KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raven onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom je v gosto naseljenih območjih že od leta 2005 pod mejno vrednostjo. Stanje se v zadnjih letih še naprej izboljšuje zaradi vse bolj kakovostnih goriv in zaradi delovanja razžvepljevalnih naprav v TE Šoštanj in TE Trbovlje.


Glavni viri emisije žveplovega dioksida (SO2) so velike termoelektrarne in toplarne, v urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice, ki uporabljajo za gorivo premog. SO2 nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze).

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3) in pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije (125 μg/m3) žveplovega dioksida v večjih krajih v Sloveniji za posamezno leto.


Grafi

Slika ZR05-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih, dovoljeno preseganje znaša 24 ur v koledarskem letu
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Ljubljana število ur 80 51 13 16 32 39 14 14 0 0
Maribor število ur 41 7 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje število ur 94 104 22 11 0 4 4 0 1 1
Trbovlje število ur 249 162 61 46 17 52 14 18 12 20
Zagorje število ur 219 137 71 22 31 48 38 49 15 25
Hrastnik število ur 110 82 24 14 23 58 24 40 11 14
Nova Gorica število ur np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število ur np np np np np np np np np np
Velenje število ur 38 27 16 0 2 3 6 13 6 0
Šoštanj število ur 324 318 218 131 175 127 289 249 324 334
Topolšica število ur 209 194 83 9 26 38 62 33 47 2
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana število ur 0 0 0 0 0 0
Maribor število ur 0 0 0 0 0 0
Celje število ur 0 1 1 0 0 0
Trbovlje število ur 10 28 np 17 1 0
Zagorje število ur 15 33 72 17 0 0
Hrastnik število ur 43 8 49 12 0 0
Nova Gorica število ur 0 0 0 0 0 0
Murska Sobota - Rakičan število ur 0 0 0 0 0 0
Velenje število ur 1 1 0 0 0 0
Šoštanj število ur 228 108 47 22 12 11
Topolšica število ur 13 5 0 0 0 0
Slika ZR05-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3), ki je lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Ljubljana število dni 38 28 2 3 1 1 1 0 0 0
Maribor število dni 22 7 1 0 0 0 0 0 0 0
Celje število dni 50 36 18 8 0 4 0 0 2 0
Trbovlje število dni 59 53 25 21 7 8 4 3 1 2
Zagorje število dni 61 48 28 14 6 0 5 4 3 3
Hrastnik število dni 50 28 4 4 3 4 0 2 1 1
Nova Gorica število dni np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np np np np np np np
Velenje število dni 4 1 1 0 0 2 0 1 0 0
Šoštanj število dni 41 37 25 14 22 17 34 30 44 52
Topolšica število dni 29 30 12 1 1 2 5 6 4 0
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana število dni 0 0 0 0 0 0
Maribor število dni 0 0 0 0 0 0
Celje število dni 0 0 0 0 0 0
Trbovlje število dni 1 0 0 1 0 0
Zagorje število dni 1 1 8 1 0 0
Hrastnik število dni 5 0 4 0 0 0
Nova Gorica število dni 0 0 0 0 0 0
Murska Sobota - Rakičan število dni 0 0 0 0 0 0
Velenje število dni 0 0 0 0 0 0
Šoštanj število dni 29 9 1 0 1 0
Topolšica število dni 1 0 0 0 0 0

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti za žveplov dioksid (SO2):
- urna mejna koncentracija: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu)
- dnevna mejna koncentracija: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu)


Iz slik ZR5-1, ZR5-2 je razvidno, da smo na vseh urbanih območjih Slovenije, ki so bili nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnaženi z žveplovim dioksidom, s prehajanjem na toplarniško ogrevanje in čistejša goriva ter z vključitvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in s postopno priključitvijo tudi nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj, že dosegli zahtevane norme. Stanje se je v letu 2007 še nadalje izboljšalo, izboljšuje pa se tudi drugod po Evropi. Nekoliko višje koncentracije kot drugod se sicer še vedno pojavljajo na merilnem mestu Šoštanj, ki je ob jugozahodnem vetru pod direktnim vplivom emisij iz TE Šoštanj, ter občasno v Zasavju, ki ima zelo neugodno lego in ki je zlasti v zimskem času, ko se pojavljajo temperaturne inverzije, pod vplivom lokalnih virov emisije (vedno redkejša individualna kurišča in industrija).

Slovenija je v skladu s ˝Predhodno oceno onesnaženosti zunanjega zraka˝ razdeljena na območja z različnimi ravnmi onesnaženosti. Najslabša kakovost zraka glede onesnaženosti z SO2 je na območju termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje, kjer pa izmerjene koncentracije v večjih naseljih od leta 2005 ne presegajo več mejnih vrednosti.


Mejne in alarmno vrednost za žveplov dioksid v zraku ter s tem povezane stopnje zmanjševanja onesnaženosti zraka in druge obvezne ukrepe določa Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.36/07).

Podatki za Slovenijo so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja Agencije Republike Slovenije za okolje in Zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, ki smo jih pridobili od Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani. Ažuriranje zbirke poteka mesečno, podatki so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.

Informacije o merilnih mestih avtomatske mreže DMKZ:

Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 – Figovec in Bežigrad. Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Bežigrad. Merilno mesto v Mariboru je postavljeno tik ob voznem pasu ceste v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako zajemajo zrak, onesnažen zaradi prometa. Ker promet ni vir žveplovega dioksida, je merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Še bolj na obrobju mesta je merilno mesto v Novi Gorici. Merilni mesti v Trbovljah in Zagorju sta v ožjem mestnem središču v bližini cest, merilno mesto v Hrastniku pa ni pod neposrednim vplivom emisij iz prometa. Vsa tri merilna mesta so reprezentativna za omenjena mestna območja. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.

Informacije o merilnih mestih avtomatske mreže termoelektrarne Šoštanj:

Merilno mesto Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu emisije iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije SO2 niso reprezentativne za mestno območje. Merilni mesti v Velenju in Topolšici sta reprezentativni za območje Velenja in naselje Topolšica z bližnjo okolico.


Povezani kazalci


TWITTER