KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 1990-2006 se je proizvodnja električne energije in toplote povečala za 24 %.
Emisije CO2 so se povečale za “samo” 6 %, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje.
Emisije SO2 so se zmanjšale za 94 % zaradi namestitve razžvepljevalnih naprav in povečanja učinkovitosti proizvodnje.
Emisije NOx so se zmanjšale za 23 % zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za zmanjšanje emisije NOx (nastavitev gorilnikov, zamenjava gorilnikov, itd.) izboljšave metodologije izračuna emisij ter povečanja učinkovitosti proizvodnje.


Kazalec omogoča oceno prispevka posameznih ukrepov k zmanjšanju emisij CO2, SO2 in NOx. Analizirani so naslednji ukrepi:

    • Povečanje deleža proizvodnje električne energije iz jedrske energije in obnovljivih virov energije.
    • Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv
    • Sprememba strukture fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije in toplote
    • Izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij (npr. gorilniki z nizkimi emisijami NOx, razžvepljevalne naprave, raba premoga z nizko vsebnostjo žvepla, itd.)

Za oceno prispevkov posameznih ukrepov je uporabljen pristop, ki temelji na multiplikativnih IPAT in KAYA identitetah:

IPAT identiteta: Vpliv (»Impact) = Prebivalstvo (»Population«) x Bogatenje (»Affluence«) x Tehnologija (»Technology«)

KAYA identiteta: CO2 emisije = Prebivalstvo x (BDP/Prebivalstvo) x (Energija/BDP) x (CO2/Energija)

Primer kazalca za CO2:

Emisije CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote =

Skupna proizvodnja električne energije in toplote

x Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv / Skupna proizvodnja električne energije in toplote

x Poraba fosilnih goriv / Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv

x CO2 emisije iz proizvodnje električne energije in toplote / Poraba fosilnih goriv

Multiplikativna identiteta je seštevalna metoda, saj omogoča, da prispevek določenega ukrepa ocenimo preko seštevanja oziroma odštevanja. Pomembno se je zavedati omejitev te metode, saj ocenjeni prispevki posameznih ukrepov ne predstavljajo točnega prispevka posameznega ukrepa zaradi medsebojne odvisnosti in povezanosti učinkov ukrepov (različne metode velikost posameznih prispevkov ocenijo različno). Kljub omejitvam je metoda koristna, saj nudi indikativno informacijo o pomembnosti (uspešnosti) različnih ukrepov pri razlagi gibanja emisij CO2, SO2 in NOx.

Kazalec analizira gibanje preteklih emisij CO2, SO2 in NOx iz proizvodnje električne energije in toplote z vidika vpliva izvajanja različnih ukrepov na emisije. Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2005 k skupnim emisijam prispevala 38 % emisij CO2, 77 % emisij SO2 in 26 % emisij NOx. Iz tega sledi, da je zelo pomemben vir za doseganje nacionalnih ciljev glede emisij navedenih snovi. Informacija o tem kateri ukrepi dajejo pričakovane učinke in kateri ne, je zelo pomembna za pravočasno prilagajanje strategije zmanjšanja emisij snovi.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v zemljini atmosferi, zaradi česar temperatura na površju Zemlje narašča. To bo imelo številne neposredne (poletni vročinski valovi so izredno nevarni za starejše in dojenčke, itd.) in posredne (podnebne spremembe, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter emisijam (sekundarnih) prašnih delcev.


Grafi

Slika EN06-1: Dekompozicijska analiza gibanja emisij CO2
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2008, Podatki: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Referenčne emisije [kt] 5989 6232 5872 5744 6125 6242 6350 6480 6643 6387
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 0 585 -82 -307 198 71 138 -125 14 285
Sprememba deleža OVE [kt] 0 454 412 134 309 105 443 -144 97 503
Sprememba deleža NE [kt] 0 130 -494 -441 -111 -34 -306 19 -83 -218
Zamenjava fosilnih goriv [kt] 0 6 -74 -64 -59 -38 -5 -41 -48 -28
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 0 231 100 266 482 526 846 832 511 679
Sprememba količine C v premogu [kt] 0 186 241 220 377 231 187 206 311 255
dejanske emisije [kt] 5989 5224 5687 5630 5126 5451 5184 5608 5855 5196
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Referenčne emisije [kt] 6542 6972 7083 6824 7428 7420 7383
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 250 168 -160 -481 93 -91 -238
Sprememba deleža OVE [kt] 565 318 -200 -413 554 -202 -98
Sprememba deleža NE [kt] -314 -150 40 -68 -461 112 -140
Zamenjava fosilnih goriv [kt] -38 -23 -53 63 11 39 24
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 701 604 842 1005 990 1123 1130
Sprememba količine C v premogu [kt] 173 17 70 93 52 -6 127
dejanske emisije [kt] 5456 6205 6384 6145 6283 6354 6340
Slika EN06-2: Dekompozicijska analiza gibanja emisij SO2
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2008, Podatki: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Referenčne emisije [kt] 154 160 151 147 157 160 163 166 170 164
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 0 15 -2 -8 5 2 4 -3 0 7
Sprememba deleža OVE [kt] 0 12 11 3 8 3 12 -4 3 13
Sprememba deleža NE [kt] 0 3 -13 -11 -3 -1 -8 0 -3 -6
Zamenjava fosilnih goriv [kt] 0 1 -5 -4 -4 -3 -1 -3 -4 -2
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 0 6 3 7 12 13 22 22 13 17
Ukrepi zmanjšanja emisij SO2 [kt] 0 5 2 4 -1 43 42 47 49 51
dejanske emisije [kt] 154 134 153 149 145 105 96 104 112 91
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Referenčne emisije [kt] 168 179 182 176 191 191 190
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 6 4 -5 -13 1 -3 -7
Sprememba deleža OVE [kt] 13 7 -6 -11 8 -6 -3
Sprememba deleža NE [kt] -7 -3 1 -2 -7 3 -4
Zamenjava fosilnih goriv [kt] -3 -2 -4 3 0 3 3
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 19 17 22 26 26 27 27
Ukrepi zmanjšanja emisij SO2 [kt] 63 108 110 108 118 130 157
dejanske emisije [kt] 84 53 58 51 46 32 10
Slika EN06-3: Dekompozicijska analiza gibanja emisij NOx
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2008, Podatki: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Referenčne emisije [kt] 17.1 17.8 16.8 16.4 17.5 17.8 18.1 18.5 19 18.2
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 0 1.7 -0.2 -0.9 0.6 0.2 0.4 -0.3 0 0.8
Sprememba deleža OVE [kt] 0 1.3 1.2 0.4 0.9 0.3 1.3 -0.4 0.3 1.4
Sprememba deleža NE [kt] 0 0.4 -1.5 -1.3 -0.3 -0.1 -0.9 0.1 -0.3 -0.6
Zamenjava fosilnih goriv [kt] 0 0 -0.3 -0.2 -0.2 -0.1 0 -0.2 -0.2 -0.1
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 0 0.7 0.3 0.8 1.3 1.5 2.4 2.4 1.5 1.9
Ukrepi zmanjšanja emisij NOx [kt] 0 0.9 0.1 0.1 -0.3 -0.3 -1 0.3 0.6 0.5
dejanske emisije [kt] 17.1 14.6 16.9 16.6 16.1 16.6 16.3 16.3 17 15.1
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Referenčne emisije [kt] 18.7 20 20.3 19.5 21.3 21.2 21.1
zmanjšanje zaradi deleža OVE in NE [kt] 0.6 0.4 -0.5 -1.4 0.2 -0.3 -0.7
Sprememba deleža OVE [kt] 1.4 0.8 -0.6 -1.2 0.9 -0.7 -0.3
Sprememba deleža NE [kt] -0.8 -0.4 0.1 -0.2 -0.8 0.4 -0.4
Zamenjava fosilnih goriv [kt] -0.1 -0.1 -0.2 0.2 0.1 0.2 0.2
Izboljšanje učinkovitosti [kt] 2.1 1.8 2.5 2.9 2.9 3.1 3.1
Ukrepi zmanjšanja emisij NOx [kt] 0.9 1.6 1.4 1.4 1.5 3.3 5.4
dejanske emisije [kt] 15.2 16.2 17.1 16.4 16.7 15 13.2

Cilji

Cilj, ki ga je Slovenija z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela na področju emisij toplogrednih plinov je, da bodo njene povprečne emisije v obdobju 2008-2012 znašale največ 18.587 kt CO2 ekv oziroma ob upoštevanju ponorov 19.907 kt CO2 ekv. Cilj, ki ga je Slovenija sprejela za SO2 in NOx je določen za leto 2010 in znaša 27 kt in 45 kt. Cilj je Slovenija sprejela z ratifikacijo Göteborškega protokola in podpisom Pogodbe med državami članicami Evropske unije in Republiko Slovenijo o pristopu k Evropski uniji, ki dopolnjuje direktivo 2001/81/ES . V pripravi je revizija direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka. Revidirana direktiva bo postavila nove cilje za emisije SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM_2.5 za leto 2020.
Emisije CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote so pri doseganju ciljev Kjotskega protokola določene s podeljenimi kuponi v Državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012.


Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2006 prispevala 6.340 kt emisij CO2, 9,7 kt emisij SO2 in 13,2 kt emisij NOx, s čimer je največji vir emisij CO2 in SO2 ter drugi največji vir NOx (prvi je promet). V obdobju 1990-2006 so se emisije SO2 in NOx zmanjšale za 94 % oziroma 23 %, emisije CO2 pa so se povečale za 6 %. Proizvodnja električne energije in toplote se je v enakem obdobju povečala za 23 %. Zmanjšanje emisij je posledica izvajanja ukrepov zmanjšanja emisij, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine:

  • Povečanje deleža ne-fosilnih goriv, kamor sodijo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je potrebno omeniti, da je lesna biomasa CO2 nevtralna zato je pri emisijah CO2 prišteta med obnovljive vire, pri emisijah SO2 in NOx pa je prišteta k fosilnim virom, saj njeno zgorevanje prispeva k skupnim emisijam obeh snovi.
  • Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. K temu prispeva tako izboljšanje učinkovitosti proizvodnje v obstoječih kotlih, kot inštalacija novih kotlov ter tudi povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije in toplote.
  • Sprememba deleža posameznih fosilnih goriv v skupni porabi fosilnih goriv. Premog (rjavi premog in lignit) ter kurilno olje vsebujejo velike količine ogljika, žvepla in dušika, ki pri gorenju reagirajo s kisikom in povzročajo okoljsko škodo v obliki emisij. Zemeljski plin vsebuje občutno nižje koncentracije teh snovi, zato je okoljsko bolj sprejemljiv.
  • Izvedba tehničnih ukrepov zmanjšanja emisij:
    o Razžvepljevanje dimnih plinov občutno zmanjša emisije SO2. Najpogostejši način izvedbe razžvepljevanja je mokri kalcitni postopek, ki temelji na absorpciji žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer s kalcitom tvori stabilen produkt.
    o Zmanjšanje emisij NOx je možno doseči s primarnimi ukrepi (prilagoditev zgorevanja) ali s sekundarnimi ukrepi (čiščenje dimnih plinov). Najpogostejši način prilagoditve zgorevanja je preko inštalacije gorilnika z nizkimi emisijami NOx (»low NOx burner«)
    o V prihodnosti bo pomembno vlogo pri zmanjšanju emisij CO2 iz termoelektrarn na premog zagotovo imelo zajemanje in shranjevanje ogljika (»carbon capture and storage – CCS«). Tehnologija je še v fazi razvoja.
    o Sem sodijo tudi metodološke izboljšave izračuna evidenc emisij ter spreminjanje emisijskih faktorjev zaradi spreminjanja lastnosti goriv.

Emisije CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote so bile leta 2006 za 6 % višje kot leta 1990. Če bi bila situacija v transformacijah leta 2006 identična situaciji leta 1990 (enaki deleži goriv, enaki izkoristki termoelektrarn, itd.) bi bile emisije višje za 23 % - enako kot je višja proizvodnja električne energije in toplote. Emisije na enoto proizvedene električne energije in toplote so se zmanjšale za 14 %. To zmanjšanje je posledica izvajanja naslednjih ukrepov:

    • Kot je razvidno s slike je največ k zmanjšanju specifičnih emisij prispevalo izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije, kar je bilo doseženo z optimizacijo delovanja obstoječih naprav. Leta 2006 je bila proizvodnja za 17 % bolj učinkovita kot leta 1990. V prihodnosti se z inštalacijo novih naprav pričakuje še občutnejše izboljšave učinkovitosti.
    • Količina proizvedene električne energije in toplote iz jedrske ter obnovljivih virov energije (OVE) je bila leta 2006 glede na leto 1990 večja za 20 % (135 ktoe). Ker se je proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv povečala za 27 % (152 ktoe), je bil delež proizvodnje iz fosilnih goriv za 3,2 % višji kot leta 1990. Zaradi višje rasti deleža fosilnih goriv, je prispevek tega ukrepa negativen – emisije so se povečale. V vmesnih letih se je delež spreminjal, saj je proizvodnja električne energije iz OVE vezana na vodnatost rek, letna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni pa na dolžino remonta in delno tudi na vodnatost rek zaradi hlajenja. Leto 2004 je bilo rekordno po proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah (HE), leto 2005 pa po proizvodnji jedrske elektrarne. Po izgradnji spodnje savske verige hidroelektrarn in dokončanju prenove obstoječih HE se bo kapaciteta hidroelektrarn povečala, vendar to ne bo dovolj za občutnejšo rast deleža OVE v proizvodnji električne energije, saj s hitro rastjo rabe električne energije raste tudi proizvodnja iz fosilnih goriv.
    • Premog je bil leta 2006 še vedno glavni energent v termoelektrarnah, minimalno zmanjšanje emisije CO2 zaradi zamenjave fosilnih goriv je posledica zamenjave tekočih goriv s plinastimi. Emisije CO2 na enoto porabljenega fosilnega goriva so bile leta 2006 za 0,3 % nižje kot leta 1990. V prihodnje se ob inštalaciji novih termoelektrarn na plin, ki bodo zamenjale premogove termoelektrarne, pričakuje večji prispevek tega ukrepa k zmanjšanju emisij.
    • Poleg faktorjev, povezanih s porabo goriva, pa na emisije vplivajo tudi spremembe emisijskih faktorjev za lignit, ki so vezani na vsebnost ogljika v lignitu. Emisijski faktor je bil v obdobju 1991-2000 nižji od faktorja leta 1990, v letih 2001-2005 je bil približno enak kot leta 1990, leta 2006 pa je bil zopet nižji. Leta 2006 je sprememba emisijskega faktorja prispevala k zmanjšanju emisij za 2 %.

Če prispevek posameznih skupin ukrepov zmnožimo dobimo spremembo emisij leta 2006 glede na emisije leta 1990. 1,233 (povečanje proizvodnje električne energije) x 0,851 (povečanje učinkovitosti proizvodnje) x 1,032 (povečanje deleža fosilnih goriv v proizvodnji) x 0,997 (zmanjšanje emisij na enoto porabljenega fosilnega goriva) x 0,980 (sprememba emisijskega faktorja) = 1,059 (povečanje emisij CO2 leta 2005 glede na leto 1990).

Pripisovanje zmanjšanja emisij posameznim inštrumentom je težavno. Zgoraj predstavljeni rezultati prikazujejo ocene učinkov posameznih skupin ukrepov. Izvajanje posameznega ukrepa pa je spodbujeno z različnimi inštrumenti, npr. povečanje deleža OVE je spodbujeno z sistemom zagotovljenih odkupnih cen, finančnimi spodbudami (subvencije, krediti) ter certificiranjem izvora energije. Poleg tega imajo seveda zlasti v proizvodnji električne energije in toplote pomembno vlogo tudi ostali kriteriji za izvajanje določenih ukrepov, npr. zanesljivost oskrbe, po odprtju trgov z zemeljskim plinom in električno energijo, pa tudi razmere na trgu.

Emisije SO2 so bile leta 2006 glede na leto 1990 nižje za 94 %, na enoto proizvedene električne energije in toplote pa so bile nižje za 95 %. Razklop emisij in proizvodnje je bil dosežen z izvajanjem ukrepov.

    • Najpomembnejši je prispevek tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisij SO2, in sicer razžvepljevanja dimnih plinov, zamenjave premoga z visoko vsebnostjo žvepla s premogom z nizko vsebnostjo žvepla ter zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih gorivih. To je vplivalo na 94 % zmanjšanje leta 2006 glede na leto 1990.
    • Druga skupina ukrepov po velikosti prispevka je povečanje učinkovitosti naprav. Učinkovitost proizvodnje električne energije se je povečala za 16 %.
    • Prispevki preostalih dveh skupin ukrepov so majhni. Delež fosilnih goriv in lesne biomase je bil leta 2006 3,5 % večji kot leta 1990. Povečanje deleža čistejših fosilnih goriv pa je vplivalo na znižanje emisij za 1,6 %.

Zmnožek zmanjšanj po skupinah ukrepov in povečanja proizvodnje električne energije nam zopet da skupno zmanjšanje emisij leta 2005 glede na leto 1990. Podobno kot pri emisijah CO2 se v prihodnosti z investicijami v nove zmogljivosti pričakuje nadaljnje povečevanje učinkovitosti proizvodnje ter zmanjšanje emisij SO2 na enoto porabljenega fosilnega goriva (zaradi novih naprav na zemeljski plin). Znatno znižanje emisij SO2 leta 2006 je posledica izgradnje razžvepljevalne naprave v termoelektrarni Trbovlje.

Emisije NOx so bile leta 2006 za 23 % nižje kot leta 1990. Nižje emisije so posledica:

    • izvedbe tehničnih ukrepov, kot so zamenjava gorilnikov z gorilniki z nizkimi emisijami NOx, rekonstrukcija kotlov, in izboljšave metodologije izračuna evidenc emisij, s čimer je bilo doseženo 29 % zmanjšanje,
    • zvišanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije in toplote za 16 %,
    • prehod na fosilna goriva z manjšo vsebnostjo dušika (s tekočih goriv na zemeljski plin) - zmanjšanje za 0,8 %.

Povečanje deleža fosilnih goriv in lesne biomase za 3,5 % je vplivalo na manjše zmanjšanje emisij. V prihodnje se tako kot pri SO2 in CO2 zaradi novih investicij pričakuje nadaljnje zmanjševanje emisij.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov:
- Emisije CO2: evidence emisij toplogrednih plinov, ARSO,
- Emisije SO2 in NOx: evidence emisij onesnaževal zraka, ARSO,
- Proizvodnja električne energije in toplote: Energetska bilanca RS
o Proizvodnja električne energije po gorivih (jedrska energija, fosilna goriva, OVE ): 1990-1999 podatki IJS o proizvodnji električne energije v javnih TE in javnih TE-TO (preračun podatkov iz Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire). Za obdobje 2000-2005 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 6. oktobra leta 2006. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev ni upoštevana.
o Proizvodnja toplote: 1990-1991 podatki IJS za proizvodnjo toplote v transformacijah. Proizvodnja toplote v samoproizvajalcih je bila ocenjena na 10 % celotne proizvodnje. 1992-1999 podatki IJS za proizvodnjo toplote v javnih TE-TO in toplarnah, od leta 2000 pa podatek SURS za isti postavki v energetskih bilancah.
- Poraba fosilnih goriv: 1990-2006 podatki ARSO, evidence emsiij toplogrednih plinov, (glej EN01).
- Emisijski faktorji: 1990 podatki ARSO
o CO2 – evidence emisij toplogrednih plinov,
o SO2 in NOx – računski listi za evidence emisij za leto 1990, Bojan Rode

Skrbnik podatkov je:
o Evidence emisij TGP: ARSO – Tajda Mekinda Majaron
o Evidence emisij onesnaževal zraka: ARSO – Bojan Rode
o Energetske bilance: SURS – Mojca Suvorov

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Energetske bilance za predhodno leto so dostopne konec tekočega leta, evidence emisij za preteklo leto pa v začetku prihodnjega leta.

Metodologija obdelave podatkov:
- Referenčne emisije (Ref_emisije): Predpostavljeno je bilo, da se je v transformacijah ohranilo stanje leta 1990, tako da so se emisije povečevale z enako stopnjo kot proizvodnja električne energije in toplote.
o Ref_emisije(leto) = Proiz.Toplote&El.En.(leto) x Emisije(1990) / Proiz.Toplote&El.En.(1990)
Proiz.Toplote&El.En. skupna proizvodnja toplote in električne energije - Zmanjšanje emisij zaradi povečanja deleža jedrske energije in OVE: Razdelitev skupnega zmanjšanja naOVE in jedrsko energijo je bila narejena tako: zmanjšanjeOVE = (deležOVE(leto)-deležOVE(1990))/(deležOVE&NE(leto)-deležOVE&NE(1990))
o Em_fosil(leto) = DelezFosil(leto)/DelezFosil(1990) x Ref_emisije(leto)
DelezFosil delez proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv - Zmanjšanje emisij zaradi zamenjave fosilnih goriv (med sabo): Skupni emisijski faktor za vsa goriva je bil izračunan na podlagi emisijskega faktorja za posamezna goriva (trdna goriva, plinasta goriva in tekoča goriva) leta 1990 in deleža posameznih goriv v skupni porabi goriv v transformacijah v določenem letu.
o Em_fosilmix(leto) = SkupniEF (leto)/SkupniEF(1990) x Em_fosil(leto)
SkupniEF skupni emisijski faktor za vsa goriva
- Zmanjšanje emisij zaradi izboljšanja učinkovitosti: Ucinkovitost je definirana kot kvocient proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv in porabo fosilnih goriv
o Em_ ucinkovitost(leto) = Ucinkovitost (1990)/Ucinkovitost(leto) x Em_fosilmix(leto)
Ucinkovitost ucinkovitost proizvodnje električne energije in toplote - Zmanjšanje zaradi tehničnih ukrepov: To zmanjšanje je izračunano kot ostanek.

Informacije o kakovosti:
Za oceno prispevkov posameznih ukrepov je uporabljen pristop, ki temelji na multiplikativnih IPAT in KAYA identitetah:
o IPAT identiteta: Vpliv (»Impact«) = Prebivalstvo (»Population«) x Bogatenje (»Affluence«) x Tehnologija (»Technology«)
o KAYA identiteta: CO2 emisije = Prebivalstvo x (BDP/Prebivalstvo) x (Energija/BDP) x (CO2/Energija)

Primer za kazalec za CO2:
o Emisije CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote =
Skupna proizvodnja električne energije in toplote
x Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv / Skupna proizvodnja električne energije in toplote
x Poraba fosilnih goriv / Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv
x CO2 emisije iz proizvodnje električne energije in toplote / Poraba fosilnih goriv

Zanesljivost ocen za emisije CO2 je zelo dobra, saj je uporabljena mednarodno priznana metodologija (IPCC), poleg tega so za lignit uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, ki so vezani na vsebnost ogljika v premogu. Evidence emisij so podvržene tudi rednemu preverjanju s strani UNFCCC.

Zanesljivost ocen za emisije SO2 in NOx je tudi dobra, saj so podatki iz evidenc kontrolirani s podatki iz meritev emisij na termoelektrarnah, poleg tega je prav tako uporabljena mednarodno priznana metodologija (CORINAIR). Glede na način nastanka emisij so evidence za SO2 bolj zanesljive, saj je količina emisij brez čiščenja dimnih plinov neposredno povezana z vsebnostjo žvepla v gorivu, medtem ko so emisije NOx odvisne od vsebnosti dušika v gorivu in samega procesa zgorevanja (temperatura zgorevanja, razmerje med kisikom in gorivom), ki je specifičen za vsak kotel posebej.

Slabost: Za izračun kazalca so bili za porabo fosilnih goriv, zaradi pravilnosti ocene učinka ukrepa spreminjanje vsebnosti C v premogu, uporabljeni podatki ARSO iz evidenc toplogrednih plinov. Ta poraba ni popolnoma konsistentna s podatki SURS, zaradi česar pride tudi do razlik pri učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote.

- Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

• MOP, 2007: Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/
• MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
• TEŠ, 2008: BilTEŠ 2007 - Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2007.
• EEA, 2008: EN09 Emissions (CO2, SO2 and NOx) from public electricity and heat production –explanatory indicators