KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih Slovenije ni več nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati uporabi kakovostnejših goriv v industriji (kvalitetnejši premog, kurilno olje, plin), delovanju razžvepljevalnih naprav v TE Šoštanj in TE Trbovlje, v Zasavju pa tudi vgrajeni čistilni napravi v tovarni Lafarge ter uporabi čistejših goriv v individualnih kuriščih.


Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3), pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije SO2 (125 μg/m3) ter letno koncentracijo in preseganja kritične letne koncentracije SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3) v Sloveniji v obdobju od leta 1992 dalje.

Mejna koncentracija za varstvo zdravja je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj. Cilj doseganja mejne vrednosti je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma ekosisteme, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost je potrebno doseči v določenem roku, ki ga določa zakonodaja. Ko se cilj doseže, se ne sme več preseči.

Kritična vrednost za varstvo rastlin je koncentracija, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, ne pa na človeka.

Glavni izvori izpustov SO2 so velike termoelektrarne in toplarne, v nekaterih urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki za gorivo uporabljajo premog. SO2 lahko nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze) ter pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo. Zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na poškodovanosti gozdov, poljščin in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih. Za SO2 je v veliki meri dokazano, da prispeva k nastanku delcev v ozračju.  


Grafi

Slika ZR05-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih (dovoljeno preseganje 24–krat v koledarskem letu)
Viri: 

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2013.

Opomba k preglednici ZR5-1: * meritve so ukinjene, np=ni podatka 

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
mestno ozadje število ur 81 66 19 10 14 26 12 17 5 4
Ljubljana Bežigrad število ur 80 51 13 16 32 39 14 14 0 0
Hrastnik število ur 110 82 24 14 23 58 24 40 11 14
Velenje število ur 38 27 16 0 2 3 6 13 6 0
Celje število ur 94 104 22 11 0 4 4 0 1 1
Nova Gorica število ur np np np np np np np np np np
predmestno ozadje število ur 229 178 72 28 22 45 40 31 28 8
Trbovlje število ur 249 162 61 46 17 52 14 18 12 20
Škale število ur np np np np np np 45 43 24 3
podeželsko ozadje število ur 18 10 13 25 22 68 19 23 16 13
Kum število ur 18 10 13 25 22 68 19 23 16 13
mestno-prometni tip število ur 130 72 36 11 16 24 19 25 8 13
- Maribor center število ur 41 7 0 0 0 0 0 0 0 0
predmestno-industrijski tip število ur 324 318 218 131 175 127 289 249 324 334
Šoštanj število ur 324 318 218 131 175 127 289 249 324 334
industrijsko-podeželski tip število ur 219 209 205 129 118 242 211 203 141 108
- Zavodnje število ur 252 196 233 54 90 158 152 152 96 18
- Kovk število ur 205 315 448 260 151 486 262 323 218 159
- Vnajnarje število ur np 13 5 7 11 11 10 9 0 1
Veliki Vrh število ur 474 315 246 179 200 200 273 400 279 250
Graška Gora število ur 232 248 293 80 64 107 102 131 120 17
Ravenska vas število ur 87 50 61 149 122 390 399 178 131 125
Dobovec število ur 64 323 152 177 187 340 277 227 146 189
kmetijsko-podeželski tip število ur np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število ur np np np np np np np np np np
dovoljeno preseganje število ur 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
mestno ozadje število ur 9 2 10 2 0 0 0 0 0 0
Ljubljana Bežigrad število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Hrastnik število ur 43 8 49 12 0 0 0 0 0 0
Velenje število ur 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje število ur 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 * *
predmestno ozadje število ur 11 11 0 6 0 0 0 0 0 0
Trbovlje število ur 10 28 np 17 1 0 0 0 0 0
Škale število ur 9 1 0 0 0 0 0 0 0 0
podeželsko ozadje število ur np np 6 12 0 0 0 0 0 0
Kum število ur np np 6 12 0 0 0 0 0 0
mestno-prometni tip število ur 8 17 36 9 0 0 1 0 0 0
- Maribor center število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0
predmestno-industrijski tip število ur 228 108 47 22 12 11 1 0 1 0
Šoštanj število ur 228 108 47 22 12 11 1 0 1 0
industrijsko-podeželski tip število ur 110 128 97 71 5 2 1 2 0 1
- Zavodnje število ur 45 23 1 9 1 0 0 2 0 1
- Kovk število ur 26 288 278 94 3 1 0 1 0 0
- Vnajnarje število ur 0 0 0 0 0 0 0 np 0 0
Veliki Vrh število ur 269 246 90 56 28 9 6 0 0 3
Graška Gora število ur 34 7 2 2 0 2 0 0 0 0
Ravenska vas število ur 249 193 139 205 1 0 1 1 1 3
Dobovec število ur 149 139 168 129 3 3 0 7 0 2
kmetijsko-podeželski tip število ur 0 0 0 0 0 0 0 * * *
Murska Sobota - Rakičan število ur 0 0 0 0 0 0 0 * * *
dovoljeno preseganje število ur 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24
2012
mestno ozadje število ur 0
Ljubljana Bežigrad število ur 0
Hrastnik število ur 0
Velenje število ur 0
Celje število ur 0
Nova Gorica število ur *
predmestno ozadje število ur 0
Trbovlje število ur 0
Škale število ur 0
podeželsko ozadje število ur 0
Kum število ur 0
mestno-prometni tip število ur 0
- Maribor center število ur 0
predmestno-industrijski tip število ur 2
Šoštanj število ur 2
industrijsko-podeželski tip število ur 1
- Zavodnje število ur 0
- Kovk število ur 3
- Vnajnarje število ur 0
Veliki Vrh število ur 4
Graška Gora število ur 0
Ravenska vas število ur 0
Dobovec število ur 0
kmetijsko-podeželski tip število ur *
Murska Sobota - Rakičan število ur *
dovoljeno preseganje število ur 24
Slika ZR05-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3) (lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu) 
Viri: 

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2013.

Opomba k preglednici ZR5-2: * meritve so ukinjene, np=ni podatka  

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
mestno ozadje število dni 36 23 6 4 1 3 0 1 1 0
Ljubljana Bežigrad število dni 38 28 2 3 1 1 1 0 0 0
Hrastnik število dni 50 28 4 4 3 4 0 2 1 1
Velenje število dni 4 1 1 0 0 2 0 1 0 0
Celje število dni 50 36 18 8 0 4 0 0 2 0
Nova Gorica število dni np np np np np np np np np np
predmestno ozadje število dni 44 42 19 11 4 5 5 5 2 1
Trbovlje število dni 59 53 25 21 7 8 4 3 1 2
Škale število dni np np np np np np 6 7 1 0
podeželsko ozadje število dni 1 0 0 2 1 6 0 1 1 2
Kum število dni 1 0 0 2 1 6 0 1 1 2
mestno-prometni tip število dni 42 28 15 7 3 0 3 2 2 2
- Maribor center število dni 22 7 1 0 0 0 0 0 0 0
predmestno-industrijski tip število dni 41 37 25 14 22 17 34 30 44 52
Šoštanj število dni 41 37 25 14 22 17 34 30 44 52
industrijsko-podeželski tip število dni 31 29 32 22 19 37 39 32 26 18
- Zavodnje število dni 37 29 34 11 13 26 28 27 18 2
- Kovk število dni 36 55 71 47 19 65 48 53 49 38
- Vnajnarje število dni np 0 0 0 1 0 1 0 0 0
Veliki Vrh število dni 63 45 37 26 32 28 47 67 41 32
Graška Gora število dni 27 32 46 14 13 13 18 17 23 1
Ravenska vas število dni 14 11 16 33 29 80 90 35 30 29
Dobovec število dni 10 33 19 20 24 47 42 25 22 21
kmetijsko-podeželski tip število dni np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np np np np np np np
dovoljeno preseganje število dni 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
mestno ozadje število dni 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0
Ljubljana Bežigrad število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Hrastnik število dni 5 0 4 0 0 0 0 0 0 0
Velenje število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 * *
predmestno ozadje število dni 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Trbovlje število dni 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0
Škale število dni 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
podeželsko ozadje število dni np np 0 0 0 0 0 0 0 0
Kum število dni np np 0 0 0 0 0 0 0 0
mestno-prometni tip število dni 1 1 4 1 0 0 0 0 0 0
- Maribor center število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0
predmestno-industrijski tip število dni 29 9 1 0 1 0 0 0 0 0
Šoštanj število dni 29 9 1 0 1 0 0 0 0 0
industrijsko-podeželski tip število dni 19 18 14 11 0 0 0 0 0 0
- Zavodnje število dni 9 1 0 1 0 0 0 0 0 0
- Kovk število dni 6 39 50 21 0 0 0 0 0 0
- Vnajnarje število dni 0 0 0 0 0 0 0 np 0 0
Veliki Vrh število dni 44 21 5 4 0 0 0 0 0 0
Graška Gora število dni 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Ravenska vas število dni 55 47 23 35 0 0 0 0 0 0
Dobovec število dni 16 15 18 13 1 1 0 0 0 0
kmetijsko-podeželski tip število dni 0 0 0 0 0 0 0 * * *
Murska Sobota - Rakičan število dni 0 0 0 0 0 0 0 * * *
dovoljeno preseganje število dni 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
2012
mestno ozadje število dni 0
Ljubljana Bežigrad število dni 0
Hrastnik število dni 0
Velenje število dni 0
Celje število dni 0
Nova Gorica število dni *
predmestno ozadje število dni 0
Trbovlje število dni 0
Škale število dni 0
podeželsko ozadje število dni 0
Kum število dni 0
mestno-prometni tip število dni 0
- Maribor center število dni 0
predmestno-industrijski tip število dni 0
Šoštanj število dni 0
industrijsko-podeželski tip število dni 0
- Zavodnje število dni 0
- Kovk število dni 0
- Vnajnarje število dni 0
Veliki Vrh število dni 0
Graška Gora število dni 0
Ravenska vas število dni 0
Dobovec število dni 0
kmetijsko-podeželski tip število dni *
Murska Sobota - Rakičan število dni *
dovoljeno preseganje število dni 3
Slika ZR05-3: Letna koncentracija SO2 in preseganja kritične letne koncentracije za zaščito vegetacije (20 μg/m3
Viri: 

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2013.

Opomba: Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije je aktualna le na neurbanih merilnih mestih, kamor spadajo merilna mesta: Murska Sobota – Rakičan, Iskrba, Veliki Vrh, Zavodnje, Graška Gora, Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas, Vnajnarje.

Opomba k preglednici ZR5-3: * meritve so ukinjene, np=ni podatka  

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
mestno ozadje µg/m3 44 42 32 22 23 25 21 16 14 12
Ljubljana Bežigrad µg/m3 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11
Hrastnik µg/m3 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17
Velenje µg/m3 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5
Celje µg/m3 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15
Nova Gorica µg/m3 np np np np np np np np np np
predmestno ozadje µg/m3 62 61 41 34 29 29 26 19 18 12
Trbovlje µg/m3 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14
Škale µg/m3 np np np np np np np 16 19 10
podeželsko ozadje µg/m3 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18
Iskrba µg/m3 np np np np np np np np np np
Kum µg/m3 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18
mestno-prometni tip µg/m3 59 51 39 35 29 27 23 19 16 14
- Maribor center µg/m3 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10
predmestno-industrijski tip µg/m3 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51
Šoštanj µg/m3 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51
industrijsko-podeželski tip µg/m3 53 47 46 41 38 53 50 45 37 32
- Zavodnje µg/m3 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21
- Kovk µg/m3 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40
- Vnajnarje µg/m3 np np np np 19 19 18 14 6 7
Veliki Vrh µg/m3 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52
Graška Gora µg/m3 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15
Ravenska vas µg/m3 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51
Dobovec µg/m3 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39
kmetijsko-podeželski tip µg/m3 np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 np np np np np np np np np np
kritična letn. konc. za zaščito vegetacije µg/m3 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
mestno ozadje µg/m3 11 9 9 7 6 5 5 4 4 4
Ljubljana Bežigrad µg/m3 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3
Hrastnik µg/m3 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5
Velenje µg/m3 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3
Celje µg/m3 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6
Nova Gorica µg/m3 6 7 7 7 7 7 8 4 * *
predmestno ozadje µg/m3 15 15 8 9 5 3 3 4 3 6
Trbovlje µg/m3 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7
Škale µg/m3 14 12 8 8 3 3 4 5 4 7
podeželsko ozadje µg/m3 4 6 3 4 5 3 5 3
Iskrba µg/m3 np np np np 1 1 1 1 1 1
Kum µg/m3 4 6 4 7 9 5 8 4
mestno-prometni tip µg/m3 12 15 14 10 6 4 3 5 8 5
- Maribor center µg/m3 8 9 8 8 5 3 2 5 * 3
predmestno-industrijski tip µg/m3 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5
Šoštanj µg/m3 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5
industrijsko-podeželski tip µg/m3 32 31 30 22 10 8 7 6 6 6
- Zavodnje µg/m3 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4
- Kovk µg/m3 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11
- Vnajnarje µg/m3 8 10 np 8 4 4 3 np 3 3
Veliki Vrh µg/m3 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6
Graška Gora µg/m3 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2
Ravenska vas µg/m3 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11
Dobovec µg/m3 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8
kmetijsko-podeželski tip µg/m3 5 5 5 5 6 5 6 np * *
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 5 5 5 5 6 5 6 np * *
kritična letn. konc. za zaščito vegetacije µg/m3 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20
2012
mestno ozadje µg/m3 6
Ljubljana Bežigrad µg/m3 6
Hrastnik µg/m3 5
Velenje µg/m3 4
Celje µg/m3 7
Nova Gorica µg/m3 *
predmestno ozadje µg/m3 5
Trbovlje µg/m3 6
Škale µg/m3 7
podeželsko ozadje µg/m3 4
Iskrba µg/m3 1
Kum µg/m3 6
mestno-prometni tip µg/m3 3
- Maribor center µg/m3 4
predmestno-industrijski tip µg/m3 7
Šoštanj µg/m3 7
industrijsko-podeželski tip µg/m3 6
- Zavodnje µg/m3 4
- Kovk µg/m3 10
- Vnajnarje µg/m3 3
Veliki Vrh µg/m3 7
Graška Gora µg/m3 2
Ravenska vas µg/m3 9
Dobovec µg/m3 7
kmetijsko-podeželski tip µg/m3 *
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 *
kritična letn. konc. za zaščito vegetacije µg/m3 20

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracij za žveplov dioksid (SO2) za zaščito zdravja ljudi in vegetacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje:

  • urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu),
  • dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu),
  • kritična koncentracija za zaščito vegetacije za zimski čas (1. oktober - 31. marec): 20 μg/m3,
  • kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije : 20 μg/m3.

Alarmna vrednost koncentracije za žveplov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 500 µg/m3


Na urbanih območjih Slovenije, ki so bila nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnažena zaradi žveplovega dioksida, po letu 2006 ni več zaslediti preseganja mejnih vrednosti. Deloma je to povezano z nadaljnjim širjenjem daljinskega ogrevanja iz velikih toplarn, s prehajanjem na plinsko ogrevanje in nasploh z ogrevanjem s čistejšimi gorivi, večinoma pa z vgraditvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in postopno priključitvijo nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj.

Nekoliko višje koncentracije SO2 se občasno še vedno pojavljajo na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje, kadar gre za neposredni prenos dimnih plinov iz termoelektrarn in kadar nastanejo visoke temperaturne inverzije v hladnem delu leta. Vzrok za povišane koncentracije SO2 okrog TE Šoštanj je tudi omejena zmogljivost razžvepljevalne naprave. Višje koncentracije SO2 v Zasavju delno povezujemo tudi z zelo neugodno lego naselij v ozkih, predvsem v zimskem času neprevetrenih dolinah, ko je vpliv izpustov iz individualnih kurišč ter industrije večji. Vpliv izpustov iz TE Trbovlje je v višjih legah Zasavja zaznaven, kadar pride do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave.

V letu 2012 je bila najvišja urna koncentracija SO2 887 µg/m3. Izmerjena je bila na merilnem mestu Veliki Vrh, 11. marca 2012 ob polnoči. Najvišja dnevna koncentracija 52 µg/m3 je bila izmerjena na Dobovcu, in sicer 26. novembra 2012.

Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3), ki je aktualna na podeželskih merilnih mestih, je bila nazadnje presežena leta 2006 na merilnem mestu Veliki Vrh. 


Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o ocenjevanju  kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje in zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana, katerih meritve izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje in Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Za spremljanje koncentracij žveplovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fluorescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14212:2012.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B), kar pomeni, da merijo koncentracijo SO2 za večji del naselja/ij. Ljubljana ima dve merilni mesti, na katerih se meri onesnaženost zunanjega zraka z SO2 – Ljubljana center (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Ker so izpusti SO2 iz prometa zanemarljivi in ker je za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad, objavljamo podatke za SO2 le za to merilno mesto. Merilno mesto Maribor center (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. Ker promet ni vir SO2, je za to onesnaževalo merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)) leži na obrobju centra mesta. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč in dobro odražajo onesnaženost zraka v Zasavju. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.
Med merilna mesta avtomatske mreže TE Šoštanj spadajo postaje Šoštanj (I(S)), Velenje (B(U)), Topolšica (B(S)), Veliki Vrh (BI(R)), Zavodnje (BI(R)), Graška Gora (BI(R)) in Škale (B(S)). Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu izpustov iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida niso reprezentativne za mestno območje Šoštanja. Merilna mesta v Velenju, Topolšici in Škalah so reprezentativna za območje Velenja ter naselij Topolšica in Škale z bližnjo okolico. Postaje na Velikem Vrhu, na Graški Gori in na Zavodnjah dobro opisujejo stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna mreža TE Trbovlje zajema višje ležeče postaje Kovk (BI(R)), Dobovec (BI(R)), Kum (BI(R)) in Ravenska vas (BI(R)). Na vsa ta merilna mesta, ki so reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje, občasno vplivajo izpusti TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.
Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2, podatki o številu dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 ter podatki o poprečnih letnih koncentracijah SO2 za obdobje 1992-2011. Podatki so izračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo, zato so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
  2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012. 

TWITTER