KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v letu 2012 povprečno umrlo 8,3 % od vseh umrlih otrok, starih 28-364 dni (IVZ RS, 2013). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal , je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2012. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005). 


Grafi

Slika ZD01-1: Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2012, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal
Viri:

IVZ RS, 2003-2013; SURS, 2003-2013.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Število vseh živorojenih otrok št. 17583 17160 17900 18199 19029 19915 18180 21856 22343 21947
Število vseh umrlih otrok št. 13 16 21 21 17 16 12 18 16 21
Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal št. 0 2 1 2 0 2 0 1 2 2
Delež umrlih otrok zaradi bolezni dihal % 0 12.5 4.8 9.5 0 12.5 0 5.6 12.5 9.5
2012
Število vseh živorojenih otrok št. 21938
Število vseh umrlih otrok št. 12
Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal št. 1
Delež umrlih otrok zaradi bolezni dihal % 8.3
Slika ZD01-2: Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) zaradi bolezni dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji v obdobju 2002-2012
Viri:

IVZ RS, 2003-2013; SURS, 2003-2013.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Celje št. smrti/1000 živorojenih 0 2.6 0 0 0 0 0 0 0 0
Ljubljana št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0 0 0 0.3 0
Maribor št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slovenija št. smrti/1000 živorojenih 0 0.1 0.1 0.1 0 0.1 0 0.1 0.1 0.1
2012
Celje št. smrti/1000 živorojenih 0
Ljubljana št. smrti/1000 živorojenih 0
Maribor št. smrti/1000 živorojenih 0
Slovenija št. smrti/1000 živorojenih 0
Slika ZD01-3: Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope, za zadnje dosegljivo leto, od leta 2004 dalje
Viri:

ENHIS, 2009.

Prikaži podatke
Irska Avstrija Švica Norveška Francija Nemčija Madžarska Finska Nizozemska Slovenija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Italija Španija Švedska Češka Portugalska Latvija Velika Britanija Grčija Estonija Poljska
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.2
Malta Litva Slovaška Makedonija Bolgarija Albanija Romunija
Stopnja umrljivosti dojenčkov št. smrti/1000 živorojenih 0.2 0.3 0.4 0.6 1.4 1.4 2.9

Cilji

Ukrep za zmanjšanje umrljivosti dojenčkov za boleznimi dihal je predvsem preprečevanje izpostavljenosti dojenčkov dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo prezgodnjo umrljivost. Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo prezgodnjo umrljivost dojenčkov, lahko v okviru okoljske problematike predvsem zmanjšamo raven onesnaženja zraka s prašnimi delci.


Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.

Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004; ENHIS, 2009).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

Od vseh umrlih dojenčkov jih več kot 12 % umre zaradi bolezni dihal, povprečna stopnja umrljivosti v Evropi pa je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za zadnji dve leti (2011 in 2012) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča. Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope. Podatki za Slovenijo kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v letih 2010-2011 0,09 na 1000 živorojenih otrok, v letu 2012 pa 0,05  (najvišja pa je bila leta 2003 in sicer 0,12). V vsej Sloveniji je v letih 2010 do 2012 zaradi bolezni dihal umrlo 5  dojenčkov. Podatki kažejo, da je bil delež otrok, starih 28-364 dni, ki so v Sloveniji umrli zaradi bolezni dihal v teh dveh letih 8,3 %-12,5 % (IVZ RS, 2013).

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.  


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Slika ZD1-2 prikazuje le podatke za večja, bolj onesnažena mesta (Ljubljana, Maribor, Celje), podatek za Slovenijo se nanaša na vse kraje v Sloveniji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Naravno gibanje prebivalstva
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na polletni ravni.

Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: WHO baza podatkov o umrljivosti - European Detailed Mortality Database (EDMD).
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2011
Metodologija obdelave podatkov: Število umrlih dojenčkov na število živorojenih dojenčkov je bilo izračunano na podlagi podatkov vseh živorojenih dojenčkov ter številom umrlih dojenčkov zaradi bolezni dihal.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  1. Committee on Environmental Health. 2004. Policy statement. Ambient air pollution: Health hazards to children. Pediatrics;114:1699-707.
  2. Inštitut za varovanje zdravja RS, 2003-2013. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, IVZ RS.
  3. Statistični urad RS, 2003-2013. Naravno gibanje prebivalstva. Ljubljana, SURS
  4. Technical Working Group on Priority Diseases, 2003. Baseline report on respiratory health in the framework of the European environment and health strategy. Brussels, Commission of the European Communities (COM (2003)338 final).
  5. WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.
  6. WHO, 2005. Effects of air pollution on children's health and development- a review of the evidence.
  7. WHO, 2007. Indoor air pollution. Geneva: World Health Organisation.
  8. WHO, 2009.Infant mortality from respiratory diseases. World Health Organization, Europe.
  9. WHO European Centre fot Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional office for Europe.
  10. Woodruff, T., Darrow, L.A., Parker, J.D., 2008. Air pollution and postneonatal infant mortality in the United States, 1999-2002. Environ Health Perspect. 116:110-5.
  11. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS št. 65/00.