KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Energetska intenzivnost se zmanjšuje, vendar zlasti v prvih letih tretjega tisočletja s prenizko stopnjo (povprečna letna stopnja v obdobju 2000-2005 je bila -0,8 %). V letih 2006 in 2007 se je skupna energetska intenzivnost zmanjševala veliko hitreje (povprečna letna stopnja je bila -5,8 %). Skupna energetska intenzivnost Slovenije je bila v primerjavi z EU-25 leta 2007 višja za 58 %.
Za dosego cilja EU, sprejetega v začetku leta 2007 – 20 % prihranek skupne energije leta 2020 – se energetska intenzivnost v obdobju 2000-2007 znižuje dovolj hitro.


Skupna energetska intenzivnost (TEI) je izračunana kot kvocient skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto.

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna goriva, tekoča goriva, plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (PPS).

Kazalec ne poskuša podrobno razlagati vzrokov za gibanje trenda. To je analizirano v kazalcih učinkovitost proizvodnje električne energije in intenzivnost rabe končne energije.

Raba energije je največji vir pritiskov na okolje. Po drugi strani je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti, za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije. Kazalec opazuje razklop med skupno rabo energije in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.


Grafi

Slika EN11-1: Skupna energetska intenzivnost v obdobju 1992-2007 ter letne rasti
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2008, Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 341 347 343 351 356 350 330 311 294 304
Letna rast % 2 -1 2 1 -1 -6 -6 -5 3
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 295 292 288 283 267 251
Letna rast % -3 -1 -1 -2 -5 -6
Slika EN11-2: Skupna raba energije, bruto domačega proizvoda in skupna energetska intenzivnost
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6143 6443 6661 6496 6442 6360 6749 6820 6931 7129
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 17489 18119 19010 19693 20743 21600 22216 23098 23753 24771
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 351 356 350 330 311 294 304 295 292 288
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 toe/mio EUR 201 204 197 194 188 182 183 180 182 180
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) 1995=100 100 104.9 108.4 105.7 104.9 103.5 109.9 111 112.8 116.1
BDP stalne cene 1995 1995=100 100 103.6 108.7 112.6 118.6 123.5 127 132.1 135.8 141.6
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija 1995=100 100 101.4 99.7 94 88.6 83.8 86.6 84 83.2 82.1
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 1995=100 100 101.5 98 96.5 93.5 90.5 91 89.6 90.5 89.6
2005 2006 2007
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) ktoe 7307 7318 7336
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 25849 27374 29226
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 283 267 251
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 toe/mio EUR 177 171
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) 1995=100 118.9 119.1 119.4
BDP stalne cene 1995 1995=100 147.8 156.5 167.1
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija 1995=100 80.6 76.1 71.5
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 1995=100 88.1 85.1
Slika EN11-3: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS) med državami EU-27 za leto 2005
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
Bolgarija Finska Estonija Češka republika Slovaška Poljska Romunija Belgija Švedska Litva
TEI 2006 toe/MIO EUR 309 261 253 245 233 209 207 202 191 186
TEI 2000-2006 % -20 -2 -28 -11 -22 -13 -23 -12 -10 -24
Madžarska Slovenija Francija Latvija Nizozemska Nemčija Ciper Luksemburg Avstrija Portugalska
TEI 2006 toe/MIO EUR 180 174 164 160 159 158 156 151 137 136
TEI 2000-2006 % -13 -10 -5 -26 -5 -4 -11 2 5 -5
Velika Britanija Španija Danska Italija Grčija Malta Irska - EU27 EU25
TEI 2006 toe/MIO EUR 135 132 130 130 124 121 105 156 155
TEI 2000-2006 % -15 -5 -3 1 -13 7 -22 -6 -6
EU15 EU10
TEI 2006 toe/MIO EUR 149 209
TEI 2000-2006 % -6 -14

Cilji

Cilj Slovenije glede skupne energetske intenzivnosti je zmanjšanje le-te, kar delno sledi iz ciljev Resolucije o Nacionalnem energetskem programu zmanjšanja energetske intenzivnosti za posmezne sektorje (stavbe, javni sektor, industrija, itd.). Poleg tega EU z direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah od držav članic zahteva, da v obdobju 2008-2016 z ukrepi povečanja učinkovitosti rabe končne energije dosežejo prihranek energije v višini 9 % izhodiščne končne rabe. Leta 2006 je EU objavila tudi Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (COM(2006)545), kjer si je zastavila za cilj 20 % prihranek energije leta 2020.


Leta 2007 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 251 toe primarne energije. Glede na prejšnje leto se je energetska intenzivnost zmanjšala za 6,1 %. V obdobju 1995-2007 se je skupna energetska intenzivnost zmanjšala za 29 % oziroma z 2,8 % povprečno letno stopnjo. Najbolj intenzivno zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. V zadnjih dveh letih zopet beležimo občutnejše zmanjševanje intenzivnosti rabe energije. V zadnjih sedmih letih se je intenzivnost zmanjševala s povprečno letno stopnjo 2,3 %.

EU-25 je leta 2006 za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 171 toe primarne energije, kar je 3,1 % manj kot leta 2005. V obdobju 1995-2006 se je intenzivnost v povprečju zmanjševala 1,2 % letno, v zadnjih šestih letih pa s stopnjo 1,0 %, medtem ko se je v Slovenji zniževala s stopnjo 1,6 %. Enako zmanjševanje kot v EU-25 je bilo v zadnjih šestih letih opazno tudi v EU-15, medtem ko je v EU-10 povprečno letno zmanjševanje znašalo 2,4 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v opazovanem obdobju približala evropskemu (EU-25), vendar je bilo približevanje na začetku tretjega tisočletja občutno prepočasno, zadnji dve leti pa se je močno izboljšalo. Primerjava intenzivnosti leta 2006 izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je intenzivnost slovenskega gospodarstva za približno 12 % višja od EU-25. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najbolj učinkovita država Irska porabi od energetsko najmanj učinkovite Bolgarije skoraj trikrat manj energije za enak BDP. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države, problematično pa je tudi to, da je stopnja zmanjševanja glede na ostale energetsko bolj potratne države med nižjimi.

Visoko energetsko intenzivnost lahko v Sloveniji pripišemo relativno nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU ter visokemu deležu industrije v BDP. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU (v letu 2005 je zaostajala le za 4 %). Podobno porabo ima na primer Irska, ki pa ima bistveno višji BDP na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost. V Sloveniji imamo med državami EU skoraj najvišji delež predelovalnih dejavnosti, med njimi pa tudi visok delež papirne, kemične, kovinske dejavnosti ter proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, torej dejavnosti, ki za svojo proizvodnjo porabijo nadpovprečno veliko energije. Omenjene štiri dejavnosti skupaj so v letu 2007 v Sloveniji ustvarile 30 % dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, njihov delež v porabi energije v predelovalnih dejavnostih pa je bil več kot dvakrat višji, 70,5-odstoten.

EU je v letu 2006 ambiciozno zastavila pot k večji energetski učinkovitosti in s tem k nižji energetski intenzivnosti. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (COM (2006)545) zastavlja cilj, da bo EU leta 2020 dosegla 20 % prihranek v skupni porabi energije. Za dosego tega cilja vsebuje nabor ukrepov v vseh sektorjih končne rabe ter transformacijah. Ključni ukrepi so:
• pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek javnega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porabniki;
• strožje standarde in boljše označevanje naprav;
• hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard za nove stavbe;
• dosledna uporaba obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije;
• izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne energije, prenosa in distribucije;
• novi mednarodni sporazumi o energetski učinkovitosti za spodbujanje splošnih prizadevanj.

Poleg tega je bila aprila leta 2006 sprejeta Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki pokriva vse sektorje končne rabe z izjemo podjetij vključenih v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Direktiva od držav članic zahteva, da si zastavijo okvirni cilj, da bodo v 9 letih (2008-2016) kumulativno z ukrepi učinkovite rabe energije prihranile 9 % izhodiščne energije (povprečje obdobja 2001-2005). Za dosego tega cilja je vsaka država članica pripravila akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

Zastavljeno smer nadaljuje tudi eden izmed ciljev 3x20, ki so jih voditelji držav članic EU sprejeli marca 2007, in sicer 20 % prihranek energije do leta 2020.

Na energetsko intenzivnost primarne rabe energije bo vplivala tudi tehnološka prenova sektorja transformacije ter povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije, kot posledica izvajanja številnih ukrepov navedenih v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

V začetku leta 2008 je bil sprejet nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, z izvajanjem katerega bo Slovenija dosegla 9 % prihranek končne energije v devetih letih. Izvajanje načrta trenutno še ni finančno pokrito.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov:
o Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS, 2000-2007 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca)
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products)
o BDP: 1995-2005 SURS > Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 1995, tečaj EUR 1995: Banka Slovenije
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - Constant prices > Gross domestic product at market prices > Millions of euro (at 1995 prices and exchange rates))

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj inštituciji uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25. Poleg tega obstaja razlika v menjalnem tečaju EUR/SIT EUROSTAT-a in Banke Slovenije, kar je vir razlik v podatkih za BDP.

Metodologija obdelave podatkov:
o Kazalec je izračunan kot kvocient Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP v stalnih cenah 1995. Za primerjavo med državami EU je bil za imenovalec uporabljen BDP v standardni kupni moči (PPS).
o Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot: DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA
o Povprečne letne rasti so izračunane po enačbi [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
o Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-25.
o Zanesljivost: Energetska intenzivnost izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:
- EEA, 2007; EN17 Total Energy Intensity,
- COM(2006) 545 final – Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential , European Commission,
- MOP, 2008; Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.


TWITTER