KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v zadnjih letih ustavilo. S tem se Slovenija oddaljuje od povprečja EU-27. To predstavlja odmik od zastavljenih ciljev.


Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.
Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).
Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).


Grafi

Slika EN11-1: Gibanje skupne rabe energije, bruto domačega proizvoda ter skupne energetske intenzivnosti v obdobju 1995-2012 glede na leto 1995 in primerjava z gibanjem intenzivnosti v EU-27
Viri: 

CEU-IJS, SURS, EUROSTAT, 2013

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6060 6362 6572 6405 6347 6491 6665 6730 6823 7030
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 19443 20152 21151 21895 23061 24044 24751 25698 26451 27616
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 312 316 311 293 275 270 269 262 258 255
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 toe/mio EUR 2005 191 194 186 182 176 171 171 169 170 168
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 100 105 108 106 105 107 110 111 113 116
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 100 104 109 113 119 124 127 132 136 142
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 100 101 100 94 88 87 86 84 83 82
Skupna energetska intenzivnost EU-27 Indeks (1995 = 100) 100 102 98 96 92 90 90 88 89 88
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 7207 7225 7233 7650 7016 7122 7236 6988
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 28722 30402 32518 33619 30948 31338 31560 30757
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 251 238 222 228 227 227 229 227
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 toe/mio EUR 2005 165 159 153 152 150 152 144
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 119 119 119 126 116 118 119 115
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 148 156 167 173 159 161 162 158
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 80 76 71 73 73 73 74 73
Skupna energetska intenzivnost EU-27 Indeks (1995 = 100) 86 84 80 80 79 80 76
Slika EN11-2: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS) med državami EU-27 za leto 2011
Viri: 

IJS-CEU, EUROSTAT, 2013

Prikaži podatke
EU-27 EU-15 EU-10
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 toe/PPS 134 129 170
Slika EN11-3: Primerjava gibanja skupne energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2011
Viri: 

IJS-CEU, EUROSTAT, 2013

Prikaži podatke
EU-27 EU-15 EU-10
Sprememba TEI 2000-2011 (%) % -16 -15 -26
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 171 154 426
TEI 2011 toe/mio EUR 2005 144 130 317

Cilji

  • Strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 med cilji navaja spodbujanje energijskega varčevanja in zniževanje energetske intenzivnosti, s poudarkom na javnem sektorju,
  • Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 med cilji izpostavlja izboljšanje učinkovitosti rabe energije.
  • Kvantitativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti postavlja Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Države članice morajo v obdobju 2008-2018 doseči prihranek energije v višini 9 % izhodiščne rabe končne energije.
  • Na podlagi direktive o energetski učinkovitost je Slovenija določila cilje za rabo energije leta 2020, in sicer za rabo končne energije 5.088 ktoe in za oskrbo z energijo 7.313 ktoe.

Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2012 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 227 toe primarne energije, kar je 0,9 % manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo samo trikrat, leta 2008 (+2,3 %) ter v letih 2010 in 2011 (0,2 % in 0,9 %).

Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2012) pa ni izrazitega trenda. Zabeležena je bila povprečna letna rast 0,1 %. Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti predstavlja odmik od željenega trenda - cilja. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).

EU-27 je leta 2011 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 144 toe primarne energije, kar je 5,1 % manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 60 %[1] večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-27. V obdobju 1995-2011 se je v EU-27 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,7 % letno, v letih 2005-2011 pa s stopnjo 2,2 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2011 zniževala s stopnjo 1,9, v obdobju 2005-2011 pa 1,6 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2011 približala evropskemu (EU-27), vendar samo za 4 odstotne točke. Po letu 2007 se intenzivnost slovenskega gospodarstva oddaljuje od intenzivnosti EU-27.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta 2011 za 26 % višja od EU-27. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-27 (v letu 2011 je bila raba v Sloveniji višja za 5 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.


[1] Za primerjavo energetske intenzivnosti EU-27 in Slovenije je bila tudi za Slovenijo uporabljena intenzivnost izračunana iz podatkov EUROSTAT, ki se z 230 toe/mioEUR2005 rahlo razlikuje od intenzivnosti izračunane na podlagi podatkov SURS (229 toe/mio EUR2005)


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije iz leta 2005 (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf) , Resoluciji o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669), Direktivi o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES) (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006L0032:SL:NOT) in Direktivi o energetski učinkovitosti (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm).
Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih), po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).
BDP: 1995-2011 Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005, Preračun IJS-CEU iz BDP v tekočih cenah za 2005 in letnih stopenj rasti.
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes > Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked volumes, reference year 2005 (at 2005 exchange rates)).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.12.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2005. Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2005, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards - PPS). BDP-ji v enotah standardne kupne moči odražajo le razlike v obsegu (količini in kakovosti), saj je izničen vpliv valut in ravni cen in so zato med državami primerljivi.
Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot:
DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.

Povprečne letne rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število let)-1]*100.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije in Romunije. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-27.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2007. EN17 Total Energy Intensity.
  2. Poročilo o razvoju 2013, UMAR, 2013 (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf)

Povezani kazalci


TWITTER