KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija ima visoko
stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2007-2011
ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih dveh letih, vendar je
počasno. S tem se Slovenija prepočasi približuje povprečju EU-28.


Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.
Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).
Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).


Grafi

Slika EN11-1: Gibanje skupne rabe energije, bruto domačega proizvoda ter skupne energetske intenzivnosti v obdobju 1995-2013 glede na leto 1995 in primerjava z gibanjem intenzivnosti v EU-28
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Evropski statistnični urad, 2014

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6060 6362 6572 6405 6347 6394 6665 6730 6823 7030
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 19878 20577 21629 22340 23518 24496 25218 26186 26930 28102
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 305 309 304 287 270 261 264 257 253 250
Skupna energetska intenzivnost – EU-28 toe/mio EUR 2005 190 193 186 182 176 171 171 168 169 167
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 100 105 108 106 105 106 110 111 113 116
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 100 104 109 112 118 123 127 132 135 141
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 100 101 100 94 89 86 87 84 83 82
Skupna energetska intenzivnost EU-28 Indeks (1995 = 100) 100 102 98 96 92 90 90 88 89 88
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 7207 7220 7233 7650 7012 7136 7231 6981 6797
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 29227 30880 33023 34113 31453 31837 32033 31187 30876
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 247 234 219 224 223 224 226 224 220
Skupna energetska intenzivnost – EU-28 toe/mio EUR 2005 164 159 152 151 149 152 144 143 0
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 119 119 119 126 116 118 119 115 112
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 147 155 166 172 158 160 161 157 155
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 81 77 72 74 73 74 74 73 72
Skupna energetska intenzivnost EU-28 Indeks (1995 = 100) 86 84 80 79 78 80 76 75
Slika EN11-2: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS) med državami EU-28 za leto 2013
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Evropski statistični urad, 2014

Prikaži podatke
EU-28 EU-15 EU-10 - Estonija Finska Bolgarija Češka republika Belgija Slovaška
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 toe/PPS 130 126 156 268 231 226 205 182 174
SLOVENIJA Švedska Poljska Madžarska Nizozemska Francija Romunija Latvija Litva Ciper
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 toe/PPS 169 165 164 155 149 146 144 140 140 133
Luksemburg Hrvaška Nemčija Avstrija Grčija Malta Portugalska Španija Velika Britanija Italija
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 toe/PPS 132 131 127 125 124 124 115 115 114 113
Danska Irska
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 toe/PPS 108 93
Slika EN11-3: Primerjava gibanja skupne energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2012
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Evropski statistični urad, 2014

Prikaži podatke
EU-28 EU-15 EU-10 - Avstrija Nizozemska Luksemburg Grčija Italija Francija
Sprememba TEI 2000-2012 (%) % -16 -16 -29 -3 -5 -7 -7 -8 -12
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 171 153 424 128 157 143 179 127 162
TEI 2011 toe/mio EUR 2005 143 130 303 124 149 134 166 117 143
Finska Danska Portugalska Španija Malta SLOVENIJA Hrvaška Belgija Nemčija Ciper
Sprememba TEI 2000-2012 (%) % -13 -14 -14 -15 -15 -15 -16 -18 -18 -19
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 235 101 171 160 173 268 270 211 159 207
TEI 2011 toe/mio EUR 2005 204 87 147 136 147 228 226 172 129 167
Švedska Madžarska Estonija Irska Latvija Češka republika Velika Britanija Poljska Bolgarija Romunija
Sprememba TEI 2000-2012 (%) % -21 -23 -24 -26 -26 -26 -26 -30 -36 -38
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 187 350 628 111 443 481 143 424 1040 606
TEI 2011 toe/mio EUR 2005 148 269 479 83 329 355 105 299 670 379
Litva Slovaška
Sprememba TEI 2000-2012 (%) % -40 -45
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 490 604
TEI 2011 toe/mio EUR 2005 292 329

Cilji

- Strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 med cilji
navaja spodbujanje energijskega varčevanja in zniževanje energetske
intenzivnosti, s poudarkom na javnem sektorju,

- Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta
2004 med cilji izpostavlja izboljšanje učinkovitosti rabe energije.

- Kvantitativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti
postavlja Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih
storitvah. Države članice morajo v obdobju 2008-2018 doseči prihranek energije v
višini 9 % izhodiščne rabe končne energije.

- Na podlagi direktive o energetski učinkovitosti je
Slovenija določila cilje za rabo energije leta 2020, in sicer za rabo končne
energije 5.088 ktoe in za oskrbo z energijo
7.313 ktoe.


Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po
drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva.
Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti za katere je
potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po
ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2012 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005
potrebovala 220 toe primarne energije, kar je 1,7 %
manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju
od leta 1997 opaženo samo trikrat, leta 2008 (+2,4 %) ter v letih 2010 in
2011 (0,5 % in 0,7 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi
polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika
zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet
zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2013) pa ni
izrazitega trenda. Zabeleženo je bilo povprečno letno zmanjšanje 0,4 %.
Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti v letih 2008-2011 predstavlja odmik od želenega
trenda – cilja, trend v letu 2012 in 2013 pa predstavlja premik v pravo smer.
Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe
končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter
gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko
toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in
prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).

EU-28 je leta 2012 za BDP v višini milijona EUR 2005
potrebovala 130 toe primarne energije, kar je 0,6 %
manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno
60 %[1] večjo
porabo energije kot v povprečju držav EU-28. V obdobju 1995-2012 se je v EU-28
intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,7 % letno, v letih 2005-2012 pa s
stopnjo 1,9 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2012 zniževala s stopnjo 1,8 %,
v obdobju 2005-2012 pa 1,6 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2012
približala evropskemu (EU-27), vendar samo za 5 odstotnih točk. V obdobju 2007 –
2011 se je Slovenija po intenzivnosti gospodarstva oddaljevala od intenzivnosti
EU-28, leta 2012 pa je opazen obrat trenda.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah
standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta
2012 za 23 % višja od EU-28. Velike razlike obstajajo tudi med državami
članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj
energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj
intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo
razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu
industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije
na prebivalca blizu povprečja EU-28 (v letu 2012 je bila raba v Sloveniji višja
za 2,4 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP
v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo
energetsko intenzivnost.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so
povzeti po
: Strategiji razvoja Slovenije iz leta 2005
, Resoluciji o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004, Direktivi o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES)
in Direktivi o energetski učinkovitosti.
Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih),
po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).

Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU:
EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).

BDP: 1995-2013 Stalne cene preteklega leta,
referenčno leto 2005, Preračun IJS-CEU iz BDP v tekočih cenah za 2005 in letnih
stopenj rasti.

Podatki za EU in za
Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes >
Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked
volumes, reference year 2005 (at 2005 exchange rates)).
Skrbnik podatkov: Statistični urad
RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.11.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja
podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji
SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj
ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki
so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v
energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih,
EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec
je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci
SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2005. Časovna vrsta
za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom
2005, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen
bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards
- PPS). BDP-ji v enotah standardne kupne moči odražajo le razlike v obsegu
(količini in kakovosti), saj je izničen vpliv valut in ravni cen in so zato podatki
med državami primerljivi.

Oskrba z energijo
(skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v
energetski bilanci izračunana kot:

DOMAČA PROIZVODNJA +
UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.

Povprečne letne
rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število
let)
-1]*100.

Geografska pokritost: EU-28
vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka,
Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva,
Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska,
Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25
vključuje države članice EU brez Bolgarije, Romunije in Hrvaške. EU-15 zajema
stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska,
Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika
Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper,
Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška,
Slovenija).

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih
informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča
kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo
izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-28.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna
za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za
primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana
z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno
valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 =
podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska
primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- EEA, 2007. EN17 Total Energy Intensity.

- Poročilo o razvoju 2013, UMAR, 2013


Povezani kazalci


TWITTER