KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija ima relativno visoko stopnjo energetske intenzivnosti, ki se glede na ostale države EU znižuje prepočasi. V času gospodarske krize (2008-2011) se je intenzivnost povečevala s povprečno letno stopnjo 0,1 %, kar predstavlja odmik od zastavljenih ciljev.


Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi neposredne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).


Grafi

Slika EN11-1: Gibanje skupne rabe energije, bruto domačega proizvoda ter skupne energetske intenzivnosti v obdobju 1995-2011 glede na leto 1995 in primerjava z gibanjem intenzivnosti v EU-27
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6060 6362 6572 6405 6347 6491 6665 6730 6823 7030
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 19443 20152 21151 21895 23061 24044 24751 25698 26451 27616
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 312 316 311 293 275 270 269 262 258 255
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 toe/mio EUR 2005 191 194 187 183 176 171 171 169 170 168
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 100 105 108 106 105 107 110 111 113 116
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 100 104 109 113 119 124 127 132 136 142
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 100 101 100 94 88 87 86 84 83 82
Skupna energetska intenzivnost EU-27 Indeks (1995 = 100) 100 102 98 96 92 90 90 88 89 88
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 7207 7225 7234 7651 7020 7150 7198
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 mio EUR 28722 30402 32518 33619 30983 31367 31555
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 2005 251 238 222 228 227 228 228
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 toe/mio EUR 2005 165 160 153 152 150 152
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 119 119 119 126 116 118 119
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 Indeks (1995 = 100) 148 156 167 173 159 161 162
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 80 76 71 73 73 73 73
Skupna energetska intenzivnost EU-27 Indeks (1995 = 100) 86 84 80 80 79 80
Slika EN11-2: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS) med državami EU-27 za leto 2010
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Estonija Finska Bolgarija Češka republika Belgija
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2010 toe/PPS 143 143 138 181 290 247 221 218 194
Slovaška Švedska Poljska Slovenija Madžarska Latvija Nizozemska Francija Litva Romunija
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2010 toe/PPS 184 180 174 170 165 161 161 157 149 147
Nemčija Luksemburg Ciper Avstrija Velika Britanija Grčija Italija Portugalska Španija Danska
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2010 toe/PPS 142 140 139 134 124 119 118 117 116 112
Irska Malta
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2010 toe/PPS 108 107
Slika EN11-3: Primerjava gibanja skupne energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2010
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Avstrija Nizozemska Luksemburg Malta Italija
Sprememba TEI 2000-2010 (%) % -11 -11 -11 -22 2 -1 -2 -4 -4
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 171 167 154 422 129 159 143 174 129
TEI 2010 toe/mio EUR 2005 152 149 138 329 132 158 140 167 124
Finska Francija Danska Portugalska Belgija Nemčija Švedska Slovenija Estonija Ciper
Sprememba TEI 2000-2010 (%) % -5 -7 -8 -9 -10 -11 -13 -13 -14 -14
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 238 163 102 170 211 159 182 267 627 206
TEI 2010 toe/mio EUR 2005 225 152 93 155 191 141 159 232 542 177
Španija Latvija Madžarska Grčija Irska Češka republika Poljska Velika Britanija Romunija Bolgarija
Sprememba TEI 2000-2010 (%) % -14 -15 -16 -17 -19 -22 -23 -23 -35 -36
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 160 430 350 178 112 482 428 145 609 1050
TEI 2010 toe/mio EUR 2005 137 366 295 149 91 375 331 112 396 671
Litva Slovaška
Sprememba TEI 2000-2010 (%) % -37 -38
TEI 2000 toe/mio EUR 2005 497 593
TEI 2010 toe/mio EUR 2005 311 371

Cilji

- zmanjšanje skupne energetske intenzivnosti;
- z ukrepi povečanja učinkovitosti rabe končne energije doseči prihranek energije v višini 9 % izhodiščne končne rabe v obdobju 2008-2016;
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.


Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti, za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2010 in 2011 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 228 toe primarne energije. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo samo štirikrat, leta 2001, 2008 ter v zadnjih dveh letih (v letu 2011 je bila rast minimalna z 0,1 %, leta 2010 pa je znašala 0,6 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2011) pa je bila zabeležena povprečna letna rast 0,1 %, kar predstavlja odmik od doseganja ciljev. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).

EU-27 je leta 2010 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 152 toe primarne energije, kar je 1,2 % več kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 52 % večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-27. V obdobju 1995-2010 se je v EU-27 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,5 % letno, v letih 2000-2010 pa s stopnjo 1,2 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2010 zniževala s stopnjo 2,1, v obdobju 2000-2010 pa 1,7 %. V EU-15 je povprečna letna stopnja zmanjšanja v obdobju 1995-2010 znašala 1,3 %, v državah EU-10 pa 3,3 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v opazovanem obdobju približala evropskemu (EU-27), vendar je bilo približevanje na začetku tretjega tisočletja občutno prepočasno, v letih 2006 in 2007 je bilo hitro, leta 2008 pa se je Slovenija oddaljila od EU-27. V času gospodarske krize je oddaljenost ostala približno enaka.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je intenzivnost slovenskega gospodarstva za 19 % višja od EU-27. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivni državi Malta in Irska porabita 1,7 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-27 (v letu 2010 je bila raba v Sloveniji višja za 1 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04), Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter podnebno-energetskem svežnju predpisov.
Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih), po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).
BDP: 1995-2011 Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005, Preračun IJS-CEU iz BDP v tekočih cenah za 2005 in letnih stopenj rasti.
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes > Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked volumes, reference year 2005 (at 2005 exchange rates)).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov, Andrej Flajs) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 13.11.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalec je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2005. Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2005, da se izognemo vplivu inflacije.. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards - PPS).
Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot: DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.
Povprečne letne rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije in Romunije. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-27.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Total primary energy intensity (CSI 028/ENER 017).
- UMAR, 2012. Poročilo o razvoju 2012.


Povezani kazalci


TWITTER