KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, nad ciljno in dolgoročno naravnano vrednostjo, marsikje pa je presežena tudi opozorilna vrednost. Najbolj onesnaženo območje je Primorska zaradi transporta ozona iz Padske nižine.


Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu. Ciljna vrednost je postavljena za leto 2010 po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije (Fact Sheet N° 187 WHO's 1999 Guidelines for Air Pollution Control). Določi se tako, da se iz urnih koncentracij izračuna najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. V koledarskem letu ne sme biti več kot 25 dni, ko najvišja 8-urna koncentracija ozona preseže 120 μg/m3, izračunano kot povprečje treh let. Opozorilna vrednost je definirana kot urna koncentracija, ki je višja od 180 μg/m3. Tudi ta vednost je postavljena v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Namenjena je zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Pri tako visoki koncentraciji je potrebno opozoriti ljudi. Alarmna vrednost je 240 μg/m3, vendar je bila v zadnjem desetletju v Sloveniji dosežena le izjemoma.

Kazalec prikazuje tudi parameter AOT40, ki izraža ogroženost rastlin zaradi ozona. Računa se ga kot kumulativo v aktivni dobi rastlin, za čas, ko so koncentracije višje od 40 ppb, kar je enako kot 80 μg/m3. Nad to vrednostjo koncentracije ozona škodujejo rastlinam. Ciljna vrednost za varstvo rastlin znaša 18.000 (μg/m3) x h kot povprečje v obdobju petih let.


Grafi

Slika ZR07-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3 (letna mejna vrednost znaša 25 dni)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Ljubljana število dni 11 40 30 20 20 49 40 25 81 32
Maribor število dni np np 1 4 0 6 3 4 19 1
Celje število dni np np 16 29 8 28 34 33 78 18
Velenje število dni np np 0 17 11 12 1 57 87 6
Nova Gorica število dni np np np np np np np 36 105 46
Trbovlje število dni np np np 13 6 13 np 9 65 4
Hrastnik število dni np np 11 37 13 32 0 21 63 4
Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np np np np np 101 15
Iskrba število dni np np np np np np np np 94 38
Otlica število dni np np np np np np np np np np
2005 2006 2007
Ljubljana število dni 38 47 43
Maribor število dni 0 7 4
Celje število dni 43 39 35
Velenje število dni 10 66 61
Nova Gorica število dni 43 56 51
Trbovlje število dni 14 31 15
Hrastnik število dni 12 45 26
Murska Sobota - Rakičan število dni 31 28 34
Iskrba število dni 60 67 61
Otlica število dni np 90 98
Slika ZR07-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Ljubljana število ur 4 20 7 2 0 3 1 4 18 4
Maribor število ur np np 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje število ur np np 1 0 0 0 3 0 2 0
Velenje število ur np np 0 0 1 0 0 1 5 0
Nova Gorica število ur np np np np np np np 26 102 27
Trbovlje število ur np np np 0 0 0 np 0 7 0
Hrastnik število ur np np 0 2 0 2 0 0 1 0
Murska Sobota - Rakičan število ur np np np np np np np np 6 0
Iskrba število ur np np np np np np np np 11 1
Otlica število ur np np np np np np np np np np
2005 2006 2007
Ljubljana število ur 11 10 8
Maribor število ur 0 0 0
Celje število ur 0 3 0
Velenje število ur 0 6 14
Nova Gorica število ur 33 34 19
Trbovlje število ur 0 1 0
Hrastnik število ur 0 5 0
Murska Sobota - Rakičan število ur 1 0 0
Iskrba število ur 0 1 7
Otlica število ur np 69 44
Slika ZR07-3: Parameter AOT40
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana (mikro g/m3).h 59178 28600 32868 39709 38758
Maribor (mikro g/m3).h 23830 6335 6138 11163 12878
Celje (mikro g/m3).h 58848 21467 34097 33911 33944
Velenje (mikro g/m3).h 56553 17510 19786 51790 49973
Nova Gorica (mikro g/m3).h 77134 40977 42893 50736 44426
Trbovlje (mikro g/m3).h 41534 9110 21635 29303 26035
Hrastnik (mikro g/m3).h 46158 23553 15739 40599 31381
Murska Sobota - Rakičan (mikro g/m3).h 66786 25863 29288 32094 36586
Iskrba (mikro g/m3).h 67231 36629 41417 50810 47006
Otlica (mikro g/m3).h np np np 85554 72083

Cilji

Za zaščito zdravja ljudi največja dnevna osemurna srednja vrednost 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja. Rok za doseganje cilja za zaščito zdravja ljudi je 1.1.2010.

Za varstvo rastlin je predpisana vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti), ki v obdobju maj – julij ne sme preseči 18.000 µg/m3.h v povprečju petih let. Pri tem za vegetacijo v obdobju maj-julij ne sme biti presežena vrednost AOT40 6.000 µg/m3.h, za gozdove v obdobju april-september pa vrednost AOT40 20.000 µg/m3.h. Rok za doseganje navedenih ciljev je 1. 1. 2010.

Za zaščito materialov je predpisana letna mejna vrednost 40 µg/m3 .

Opozorilna urna vrednost za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.


Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon v prej omenjenih fotokemičnih reakcijah. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet, ki prispeva približno dve tretjini. Koncentracije ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport koncentracij ozona prek meja, posebej na Primorsko. Padska nižina je eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona.

Podatki ne izkazujejo jasnega gibanja sprememb. Koncentracije ozona so odvisne od emisij predhodnikov ozona, od vremena v pomladnih in poletnih mesecih ter se spreminjajo od leta do leta. Leta 2003 je bilo izrazito vroče poletje z veliko sončnega sevanja, zato to leto močno odstopa od ostalih po onesnaženosti zraka z ozonom.

Slovenija je razdeljena na območja glede na različne ravni onesnaženosti zraka. Glede ozona so vsa območja v najslabšem kakovostnem razredu, saj koncentracije povsod, tudi na podeželju in v višjih legah, presegajo ciljne vrednosti. Najbolj onesnaženo območje je Primorska zaradi transporta ozona iz Padske nižine.


Razen merilnega mesta Velenje, ki dobiva podatke iz merilne mreže EIS TE Šoštanj, so vsi podatki vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (ANAS), Urada za monitoring, Agencije Republike Slovenije za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Merilna mesta Ljubljana, Celje, Velenje in Nova Gorica niso pod direktnim vplivom emisij iz prometa. Merilni mesti Maribor in Trbovlje sta locirani ob prometni cesti, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov. Zato so izkazane koncentracije ozona bistveno nižje. Merilno mesto Hrastnik je ob robu naselja. Ob zmernem jugozahodnem vetru na to mesto seže vpliv dimnih plinov iz Termoelektrarne Trbovlje, kar lahko zniža koncentracijo ozona v zunanjem zraku.

Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1992 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Večje število merilnih mest je na razpolago od leta 2002.

Zaradi prikaza trenda so preseganja ciljnih in opozorilnih vrednosti prikazana po obstoječi Uredbi o ozonu v zunanjem zraku tudi za pretekla leta, saj mejne vrednosti iz prej veljavnih predpisov niso primerljive s sedaj veljavnimi ciljnimi in alarmnimi vrednostmi.


Povezani kazalci


TWITTER