KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, nad ciljno in dolgoročno naravnano vrednostjo, medtem ko je bila opozorilna vrednost zaradi manj sončnih in vročih poletij presežena le na Primorskem in ponekod v višjih legah. Zaradi ugodnejšega vremena za nastanek ozona in transporta ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije beležimo najvišje koncentracije ozona na območju Primorske.


Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu.

Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon v fotokemičnih reakcijah. Zaradi tega se visoke koncentracije ozona ne pojavljajo v bližini velikih virov predhodnikov, ampak v širši okolici. Ob stabilnem vremenu v anticiklonu ima lahko oblak visokih koncentracij ozona dimenzije več sto kilometrov in seže nekaj kilometrov visoko. Koncentracije ozona nad opozorilno  vrednostjo lahko povzročijo zdravstvene probleme pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema in otrocih, kot so bolečine v prsih, kašelj, bruhanje, draženje oči. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.


Grafi

Slika ZR07-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3 (letna mejna vrednost znaša 25 dni)v obdobju 2004-2015
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
mestno ozadje število dni 43 46 35 39 33 26 24 33 40 41
Ljubljana Bežigrad število dni 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40
Hrastnik število dni 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32
Celje število dni 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33
Nova Gorica število dni 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60
Koper število dni np np np 55 60 55 57 65 66 69
predmestno ozadje število dni 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19
Trbovlje število dni 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19
podeželsko ozadje število dni 47 59 53 61 66 60 48 53 55 41
Iskrba število dni 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41
Otlica število dni np np np np 78 72 57 66 68 69*
mestno-prometni tip število dni 11 12 8 9 7 3 3 9 8 14
Maribor center število dni 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 np
kmetijsko-podeželski tip število dni 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39
Murska Sobota - Rakičan število dni 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39
dovoljeno preseganje število dni 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25
2014 2015
mestno ozadje število dni 31 30
Ljubljana Bežigrad število dni 28 26
Hrastnik število dni 25 24
Celje število dni 23 20
Nova Gorica število dni 48 48
Koper število dni 56 62
predmestno ozadje število dni 15 14
Trbovlje število dni 15 14
podeželsko ozadje število dni 37 31
Iskrba število dni 37 31
Otlica število dni 54* 48*
mestno-prometni tip število dni 9 9
Maribor center število dni np np
kmetijsko-podeželski tip število dni 27 22
Murska Sobota - Rakičan število dni 27 22
dovoljeno preseganje število dni 25 25
Slika ZR07-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3 v obdobju 1995-2015
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
mestno ozadje število ur 4 20 3 1 0 2 1 8 30 7
Ljubljana Bežigrad število ur 4 20 7 2 0 3 1 4 18 4
Hrastnik število ur np np 0 2 0 2 0 0 1 0
Celje število ur np np 1 0 0 0 3 0 2 0
Nova Gorica število ur np np np np np np np 26 100 25
Koper število ur np np np np np np np np np np
predmestno ozadje število ur np np np 0 0 0 np 0 6 0
Trbovlje število ur np np np 0 0 0 np 0 6 0
podeželsko ozadje število ur np np np np np np np np 11 1
Iskrba število ur np np np np np np np 0 11 1
Otlica število ur np np np np np np np np np np
mestno-prometni tip število ur np np 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor center število ur np np 0 0 0 0 0 0 0 0
kmetijsko-podeželski tip število ur np np np np np np np 0 6 0
Murska Sobota - Rakičan število ur np np np np np np np 0 6 0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
mestno ozadje število ur 12 17 7 0 1 0 1 7 9 0
Ljubljana Bežigrad število ur 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0
Hrastnik število ur 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0
Celje število ur 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0
Nova Gorica število ur 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0
Koper število ur 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0
predmestno ozadje število ur 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0
Trbovlje število ur 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0
podeželsko ozadje število ur 0 34 25 3 1 2 1 6 0 0
Iskrba število ur 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0
Otlica število ur np 67 43 5 2 3 1 12 33* 0
mestno-prometni tip število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor center število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 * np
kmetijsko-podeželski tip število ur 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Murska Sobota - Rakičan število ur 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2015
mestno ozadje število ur 3
Ljubljana Bežigrad število ur 0
Hrastnik število ur 0
Celje število ur 0
Nova Gorica število ur 6
Koper število ur 9
predmestno ozadje število ur 0
Trbovlje število ur 0
podeželsko ozadje število ur 0
Iskrba število ur 0
Otlica število ur 0
mestno-prometni tip število ur 0
Maribor center število ur np
kmetijsko-podeželski tip število ur 0
Murska Sobota - Rakičan število ur 0

Cilji

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon - 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu - 120 µg/m3 ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Koncentracije ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport koncentracij ozona preko meja. To je še posebej značilno za Primorsko. Nižine v severni Italiji so eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona. Najvišje koncentracije se tako pojavljajo poleti na Obali in na Primorskem, v situacijah ob zmernih vetrovih iz zahoda in jugozahoda. Meritve prizemnega ozona kažejo preseganje dolgoročno naravnanih vrednosti povsod po Sloveniji. Ciljne vrednosti so presežene skoraj na vseh merilnih mestih v državi, razen na merilnih mestih, ki so izpostavljena emisijam dušikovih oksidov iz prometa. Na teh merilnih mestih se ozon razgradi v običajne molekule kisika. Najnižje koncentracije ozona so torej izmerjene na prometnih merilnih mestih Mariboru Center in Zagorje. Največ preseganj ciljnih vrednosti je bilo zabeleženih na merilnih mestih podeželskega ozadja, na Iskrbi in Otlici, kjer je precej manjši vpliv emisij predhodnikov ozona in so možnosti za reakcije z ozonom manjše.

Večletni niz podatkov ne izkazuje opaznega trenda. Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v poletnih mesecih in se spreminjajo iz leta v leto ter od izpustov predhodnikov ozona. Na to vremensko odvisnost kaže tudi število preseganj opozorilnih vrednosti po posameznih letih. Agencija RS za okolje napoveduje koncentracije ozona za celotno Slovenijo za dva dni vnaprej. Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, se o tem obvesti javnost preko internetne strani ARSO, hkrati pa se pošlje obvestilo na različne naslove (bolnišnice, zdravstvene domove, medije, centre za reševanje, občine, šole, vrtce). Hkrati z opozorilom je podana tudi informacija o možnih učinkih na zdravje, o trajanju povišanih koncentracij ter o priporočila za prebivalce.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

 Cilji so povzeti po: Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11 in 8/15,     Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11 in 6/15

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ)

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki so dokončno na voljo po pregledu podatkov za preteklo leto. Za spremljanje koncentracij ozona v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fotometrije. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14625:2012.

Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1995 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Na večjem številu merilnih mest se je pričelo z meritvami ozona leta 2002.  Vsi objavljeni podatki so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka Urada za meteorologijo, Agencije RS za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Mestna merilna mesta (B(U)) Ljubljana Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper in Maribor Vrbanski plato niso pod direktnim vplivom izpustov iz prometa in so reprezentativna za večji del mestnih območij in vplivajo na zdravje večine prebivalcev teh mest. Merilni mesti Maribor center (T(U)) in Zagorje (TI(U)) sta locirani v središču obeh mest ob prometnih cestah, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov in so zabeležene koncentracije ozona bistveno nižje. V letu 2013 je bilo merilno mesto Maribor Center (T(U)) ukinjeno, meritve pa so se vzpostavile na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato (B(U). Merilno mesto Trbovlje (BI(S)) je izven ožjega mestnega območje, vendar je delno pod vplivom prometa in industrije, merilno mesto Hrastnik (BI(U)) pa je tudi delno pod vplivom industrije. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Značilno za višje ležeče merilno mesto Otlica nad Ajdovščino (B(R(REG))) je, da na koncentracijo ozona ob jugozahodni cirkulaciji zraka vpliva prenos ozona in drugih onesnaževal iz severne Italije, kar velja tudi za merilni mesti Koper in Nova Gorica. Merilno mesto Iskrba pa je oddaljeno od večjih virov in je značilna lokacija za meritve ozadja.

 Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov)

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav.)

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Ciljna vrednost za ozon se določi tako, da se iz urnih koncentracij izračuna najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. V koledarskem letu ne sme biti več kot 25 dni, ko najvišja 8-urna koncentracija ozona preseže 120 μg/m3, izračunano kot povprečje zadnjih treh let.

Urna opozorilna vrednost koncentracije je 180 μg/m3. Namenjena je zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Pri tako visoki koncentraciji je potrebno opozoriti javnost. Urna alarmna vrednost znaša 240 μg/m3.

 Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki za slovenske kraje o številu dni s preseganjem ciljne vrednosti za ozon, ko najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost znaša več kot 120 μg/m3, letna mejna vrednost znaša 25 dni izračunano kot povprečje zadnjih treh let; podatki o številu ur s preseganjem opozorilne vrednosti za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180  μg/m3.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 1
  • Skupna ocena:1
    • Relevantnost: 1
    • Točnost: 1
    • Časovna primerljivost: 1
    • Prostorska primerljivost: 1

 Drugi viri in literatura

  1. Vlada RS, 2011. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (l. RS, št. 9/2011 in 8/2015).
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11 in 6/15
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo