KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z ozonom

[ZR07] Onesnaženost zraka z ozonom
State

Ključno sporočilo
Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, nad ciljno in dolgoročno naravnano vrednostjo, medtem, ko je bila opozorilna vrednost zaradi manj sončnih in vročih poletij presežena le na Primorskem in ponekod v višjih legah. Zaradi ugodnejšega vremena za nastanek ozona in transporta ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije beležimo najvišje koncentracije ozona na območju Primorske.

Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu.

Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon v fotokemičnih reakcijah. Zaradi tega se visoke koncentracije ozona ne pojavljajo v bližini velikih virov predhodnikov, ampak v širši okolici. Ob stabilnem vremenu v anticiklonu ima lahko oblak visokih koncentracij ozona dimenzije več sto kilometrov in seže nekaj kilometrov visoko. Koncentracije ozona nad opozorilno  vrednostjo lahko povzročijo zdravstvene probleme pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema in otrocih, kot so bolečine v prsih, kašelj, bruhanje, draženje oči. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.

Grafi

Slika ZR07-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3 (letna mejna vrednost znaša 25 dni)v obdobju 2004-2016
Prikaži podatke
mestno ozadje Ljubljana Bežigrad Hrastnik Celje Nova Gorica Koper predmestno ozadje Trbovlje podeželsko ozadje Iskrba Otlica mestno-prometni tip Maribor center Zagorje kmetijsko-podeželski tip Murska Sobota - Rakican dovoljeno preseganje
2004 43 42 31 40 59 0 25 25 47 47 0 11 8 14 50 50 25
2005 46,25 47 32 45 61 0 26 26 59 59 0 11,50 6 17 48 48 25
2006 35,25 37 25 33 46 0 16 16 53 53 0 7,50 3 12 24 24 25
2007 39 41 29 38 48 55 20 20 61 61 0 8,50 3 14 30 30 25
2008 32,75 35 26 28 42 60 18 18 65,50 53 78 6,50 3 10 23 23 25
2009 26,25 29 20 22 34 55 15 15 59,50 47 72 3 2 4 19 19 25
2010 23,75 22 22 19 32 57 17 17 48 39 57 3 2 4 15 15 25
2011 33 30 29 27 46 65 22 22 53 40 66 9 2 9 27 27 25
2012 40,25 37 34 33 57 66 22 22 55 42 68 8 3 13 38 38 25
2013 41,25 40 32 33 60 69 19 19 41 41 69 14 0 14 39 39 25
2014 31 28 25 23 48 56 15 15 37 37 54 9 0 9 27 27 25
2015 29,50 26 24 20 48 62 14 14 31 31 48 9 0 9 22 22 25
2016 24,25 21 18 15 43 57 12 12 32 25 39 5 0 5 16 16 25
Slika ZR07-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3 v obdobju 1995-2016
Prikaži podatke
mestno ozadje Ljubljana Bežigrad Hrastnik Celje Maribor Vrbanski plato Nova Gorica Koper predmestno ozadje Trbovlje podeželsko ozadje Iskrba Otlica mestno-prometni tip Maribor center Zagorje kmetijsko-podeželski tip Murska Sobota - Rakican
1995 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1996 20 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1997 2,67 7 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1998 1,33 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2000 1,67 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2001 1,33 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2002 7,50 4 0 0 0 26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2003 30,25 18 1 2 0 100 0 6 6 11 11 0 0 0 0 6 6
2004 7,25 4 0 0 0 25 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0
2005 11,60 11 0 0 0 31 16 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1
2006 17 9 4 3 0 33 36 1 1 34 1 67 0 0 0 0 0
2007 6,80 7 0 0 0 18 9 0 0 25 7 43 0 0 0 0 0
2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,50 0 5 0 0 0 0 0
2009 0,60 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 2 0 0 0 0 0
2010 0,40 0 0 0 0 0 2 0 0 1,50 0 3 0 0 0 0 0
2011 1,20 0 0 0 0 2 4 0 0 0,50 0 1 0 0 0 0 0
2012 7,20 3 1 1 0 18 13 1 1 6 0 12 0 0 0 0 0
2013 8,60 1 0 0 0 20 22 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0
2014 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2015 2,50 0 0 0 0 6 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Cilji

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon - 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu - 120 µg/m3 ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Koncentracije ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport koncentracij ozona preko meja. To je še posebej značilno za Primorsko. Nižine v severni Italiji so eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona. Najvišje koncentracije se tako pojavljajo poleti na Obali in na Primorskem, v situacijah ob zmernih vetrovih iz zahoda in jugozahoda. Meritve prizemnega ozona kažejo preseganje dolgoročno naravnanih vrednosti povsod po Sloveniji. Ciljne vrednosti so presežene skoraj na vseh merilnih mestih v državi, razen na merilnih mestih, ki so izpostavljena emisijam dušikovih oksidov iz prometa. Na teh merilnih mestih se ozon razgradi v običajne molekule kisika. Najnižje koncentracije ozona so torej izmerjene na prometnih merilnih mestih Mariboru Center in Zagorje. Največ preseganj ciljnih vrednosti je bilo zabeleženih na merilnih mestih podeželskega ozadja, na Iskrbi in Otlici, kjer je precej manjši vpliv emisij predhodnikov ozona in so možnosti za reakcije z ozonom manjše.

Večletni niz podatkov ne izkazuje opaznega trenda. Koncentracije ozona so odvisne od izpustov predhodnikov ozona ter predvsem od  vremena v poletnih mesecih. Na to vremensko odvisnost kaže tudi število preseganj opozorilnih vrednosti po posameznih letih. Agencija RS za okolje napoveduje koncentracije ozona za celotno Slovenijo za dva dni vnaprej. Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, se o tem obvesti javnost preko internetne strani ARSO, hkrati pa se pošlje obvestilo na različne naslove (bolnišnice, zdravstvene domove, medije, centre za reševanje, občine, šole, vrtce). Hkrati z opozorilom je podana tudi informacija o možnih učinkih na zdravje ter priporočila za prebivalce ter čas trajanja povišanih koncentracij.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11 in 8/15, 66/18,

Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki so dokončno na voljo po pregledu podatkov za preteklo leto. Za spremljanje koncentracij ozona v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fotometrije. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14625:2012.

Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1995 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Na večjem številu merilnih mest se je pričelo z meritvami ozona leta 2002.  Vsi objavljeni podatki so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka Agencije RS za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Mestna merilna mesta (B(U)) Ljubljana Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper in Maribor Vrbanski plato niso pod direktnim vplivom izpustov iz prometa in so reprezentativna za večji del mestnih območij in vplivajo na zdravje večine prebivalcev teh mest. Merilni mesti Maribor center (T(U)) in Zagorje (TI(U)) sta locirani v središču obeh mest ob prometnih cestah, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov in so zabeležene koncentracije ozona bistveno nižje. V letu 2013 je bilo merilno mesto Maribor Center (T(U)) ukinjeno, meritve pa so se vzpostavile na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato (B(U). Merilno mesto Trbovlje (BI(S)) je izven ožjega mestnega območje, vendar je delno pod vplivom prometa in industrije, merilno mesto Hrastnik (BI(U)) pa je tudi delno pod vplivom industrije. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Značilno za višje ležeče merilno mesto Otlica nad Ajdovščino (B(R(REG))) je, da na koncentracijo ozona ob jugozahodni cirkulaciji zraka vpliva prenos ozona in drugih onesnaževal iz severne Italije, kar velja tudi za merilni mesti Koper in Nova Gorica. Merilno mesto Iskrba pa je oddaljeno od večjih virov in je značilna lokacija za meritve ozadja.

 

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:           

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

 

Ciljna vrednost za ozon se določi tako, da se iz urnih koncentracij izračuna najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. V koledarskem letu ne sme biti več kot 25 dni, ko najvišja 8-urna koncentracija ozona preseže 120 μg/m3, izračunano kot povprečje zadnjih treh let.

Urna opozorilna vrednost koncentracije je 180 μg/m3. Namenjena je zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Pri tako visoki koncentraciji je potrebno opozoriti javnost. Urna alarmna vrednost znaša 240 μg/m3.

 

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu dni s preseganjem ciljne vrednosti za ozon, ko najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost znaša več kot 120 μg/m3, letna mejna vrednost znaša 25 dni izračunano kot povprečje zadnjih treh let; podatki o številu ur s preseganjem opozorilne vrednosti za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180  μg/m3.

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1995-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 1
  • Skupna ocena:1

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11 in 8/15).
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Datum zadnje osvežitve
12.01.2018
Avtor(ji)

Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje