KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Količine nevarnih odpadkov naraščajo. Zaradi vsebnosti okolju nevarnih snovi jih je potrebno zbirati, predelati ali odstraniti ločeno od ostalih odpadkov. Leta 2009 je nastalo 99,3 tisoč ton nevarnih odpadkov, kar je 47 % več kot leta 2002, vendar 36 % manj kot leta 2008, ko so zaradi izrednih dogodkov nastale največje količine nevarnih odpadkov v zadnjih letih. Predelanih je bilo 61 % nevarnih odpadkov, odstranjenih pa 39 %.


Kazalec prikazuje količino nastalih in načine ravnanja z nevarnimi odpadki.

Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive (npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost, infektivnost, idr.). Obvezna ravnanja z nevarnimi odpadki določa Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08). Seznam nevarnih odpadkov je objavljen v prilogi te uredbe kakor tudi seznam lastnosti, zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke.

Vira nastanka nevarnih odpadkov sta dva:
- pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti, kjer se nevarne odpadke oddaja in je za pravilno uvrstitev odpadka ter njegovo pravilno oznako odgovoren sam povzročitelj odpadkov;
- gospodinjstva, kjer se nevarni odpadki lahko prepuščajo v zbirnih centrih izvajalcev lokalnih javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, oz. se dvakrat letno oddajo v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nekatere vrste odpadkov lahko povzročitelji iz gospodinjstev prepustijo tudi distributerju (prenosne baterije, akumulatorji, električna in elektronska oprema, idr.).


Grafi

Slika OD03-1: Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov
Viri:

Okoljski kazalniki, Statistični urad RS, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti t 66780 67137 108882 126848 101506 103236 150915 95676
Nevarni komunalni odpadki t 863 1145 906 1000 1461 2907 3024 3577
Skupaj nevarni odpadki t 67643 68282 109788 127848 102967 106143 153939 99253
Slika OD03-2: Ravnanje z nevarnimi odpadki v obdobju 2002-2009
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
drugi postopki odstranitve 1000 t 7.96 7 0 1.1 0 0.47 0.07 0.08
odlaganje odpadkov 1000 t 11.34 11.72 5.8 0.3 7.4 27.64 49.53 22.16
sežig odpadkov 1000 t 12.53 15.02 11.6 13.5 13.7 5.58 11.11 12.09
drugi načini predelave 1000 t 3.24 5.22 6.3 8 4.8 1.97 1.89 2.88
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 4.22 7.35 13.6 16.6 14.97 16.19 9.79 7.88
reciklaža 1000 t 36.6 48.22 44.1 5.1 33.31 59.42 46.34 41.85
drugi postopki odstranitve % 10.49 7.41 0 2.47 0 0.42 0.06 0.09
odlaganje odpadkov % 14.95 12.39 7.13 0.67 9.98 24.84 41.71 25.48
sežig odpadkov % 16.51 15.89 14.25 30.27 18.47 5.02 9.36 13.91
drugi načini predelave % 4.27 5.52 7.74 17.94 6.47 1.77 1.59 3.32
uporaba odpadkov kot gorivo % 5.56 7.77 16.71 37.22 20.18 14.55 8.25 9.07
reciklaža % 48.23 51.01 54.18 11.43 44.9 53.41 39.03 48.14
Slika OD03-3: Način ravnanja z nevarnimi odpadki v letu 2009
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
2009
recikliranje 1000 t 41.9
sežig z izrabo energije 1000 t 7.9
sežig 1000 t 12.1
odlaganje 1000 t 22.2
drugo 1000 t 3
recikliranje % 48.1
sežig z izrabo energije % 9.1
sežig % 13.9
odlaganje % 25.5
drugo % 3.4

Cilji

- nadaljevanje trenda zmanjševanja nastajanja količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5 do 10 % na letni ravni
- izboljšanje in racionalizacija ravnanja z nevarnimi odpadki z boljšim izkoristkom domačih obstoječih zmogljivosti oziroma vzpostavitev in delovanje mreže objektov in naprav, tj. centrov za ravnanje z nevarnimi odpadki,
- zagotavljanje dokončnega odstranjevanja nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo, v okviru infrastrukture znotraj EU,
- doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.


Nevarni odpadki zahtevajo strožji režim nadzora kot nenevarni odpadki, saj predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Zaradi tega jih je potrebno zbirati, odlagati, predelati ali uničiti ločeno od ostalih odpadkov. Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavi kot tudi v gospodinjstvih (na primer topila, barve, ki vsebujejo nevarne snovi, pesticidi, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, barve, ki vsebujejo nevarne snovi, nekatera zdravila, avtomobili idr.).

Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov postopno narašča. Delno zaradi boljšega zbiranja po uvedbi novih predpisov, sprejetih v letu 2003 in 2004, ki urejajo ravnanje s določenimi vrstami odpadkov ter delno zaradi večjega števila zavezancev, ki so poročali. Po letu 2004 so količine višje zaradi spremembe metodologije (med nevarne odpadke se npr. začnejo uvrščati tudi gradbenih odpadki, ki vsebujejo azbest). Precej velik skok v količini nastalih odpadkov je bil prisoten v letu 2005, nato tudi v letu 2008. Za obe navedeni leti takšno povečanje predstavljata izredna dogodka. V letu 2008 na primer sanacija odlagališča gudrona v Pesnici ter odprava posledic neurja.

K naraščanju količin nevarnih odpadkov najbolj prispevajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (glavna skupina 17). Največ nevarnih odpadkov pa nastane zaradi odpadkov iz organskih kemijskih procesov (glavna skupina 07).

Leta 2009 je nastalo 99,3 tisoč ton nevarnih odpadkov, kar je 47 % več kot leta 2002, vendar 36 % manj kot leta 2008, ko so nastale največje količine nevarnih odpadkov v zadnjih letih. Med nastalimi odpadki je bilo 95.676 ton nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter 3.577 ton nevarnih komunalnih odpadkov (1,75 kg/prebivalca).

V letu 2009 je bilo skupaj predelanih 61 % nevarnih odpadkov, odstranjenih pa 39 %. Pri tem je bilo največ (42.000 ton) nevarnih odpadkov recikliranih (49 %), z 22.000 tonami sledi odlaganje (26 %), sežganih je bilo 12.000 ton (14 %), 8.000 ton pa je bilo uporabljenih kot gorivo (9 %). V primerjavi z letom 2007, se je delež odloženih nevarnih odpadkov malenkost povečal, delež recikliranih pa nekoliko zmanjšal.

Tudi podatki Eurostata kažejo, da v večini držav članic EU količina nevarnih odpadkov narašča, se pa tudi na mednarodni ravni srečujemo z metodološkimi težavami pri opredeljevanju količin nevarnih odpadkov in medsebojno primerljivostjo.

V Sloveniji so bili z okoljsko zakonodajo postaviljeni cilji, s katerimi se skuša obvladovati tok nevarnih odpadkov. Z novimi strateškimi in zakonodajnimi pristopi bo treba v prihodnje slediti zmanjševanju tveganj v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, od načrtovanja do ravnanja z odpadki.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur.l.RS, št. 2/06).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje.
Statistični urad RS > SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Okoljski kazalniki > Kazalniki za odpadke, Slovenija, letno.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (kontaktna oseba: Brigita Šarc) in Statistični urad RS (kontaktna oseba: Mojca Žitnik).
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. december 2010
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 2002-2009. Podatki se zbirajo letno. Sistem zbiranja podatkov o nastajanju in ravnanju z odpadki je načelno predpisan z Zakonom o varstvu okolja (Ur.l.RS, št.39/06, 70/08-ZVO-1B), konkretno pa opredeljen z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08), ki v členu 15 predpisuje obvezno poročanje o letnih količinah povzročenih, zbranih, predelanih ali odstranjenih odpadkov za vse subjekte v prometu pri katerih nastane več kot 5 kilogramov nevarnih odpadkov letno.
Poročila o količinah zbranih, predelanih oz. odstranjenih odpadkov morajo na predpisanih obrazcih oddati vse pooblaščene osebe, vključene v ravnanje z odpadki: povzročitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci. V popisu so upoštevani vsi nevarni odpadki iz kataloga odpadkov (označeni z zvezdico), ki nastajajo na področju RS najmanj v navedenih letnih količinah.
Podatki za nevarne odpadke se zbirajo na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št.34/08), ki določa, da mora:
- povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto;
- zbiralec dostaviti poročilo o zbranih nevarnih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto;
- predelovalec in odstranjevalec nevarnih odpadkov dostaviti poročilo o izvedeni predelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto.
Zgoraj navedena poročila morajo zavezanci poslati najpozneje do 31. marca tekočega leta na predpisanem obrazcu Agenciji RS za okolje.
Leta 2003 je glede na prejšnja leta prišlo do sprememb v metodologiji, saj je bil delno spremenjen klasifikacijski seznam odpadkov in se je določeno odpadke prekvalificiralo iz nenevarnih v nevarne.
Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah nevarnih odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije RS za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno. Podatki o količinah nevarnih odpadkov v kazalcu so bili v letu 2010 spremenjeni, tako da so z novo metodologijo usklajeni tudi podatki za prejšnja leta.

Metodologija obdelave podatkov:
Na sliki OD3-1 je prikazana skupna količina nastalih nevarnih odpadkov za obdobje 2002-2009 (v 1000 ton).

Podatki o količinah predelanih in odstranjenih nevarnih odpadkov glede na načine ravnanja (reciklaža, sežig, odlaganje, …) so preračunani v deleže in so prikazani na sliki OD3-2.

Na sliki OD3-3 je prikazano ravnanje z nevarnimi odpadki (reciklaža, sežig, odlaganje, …) v letu 2009 (deleži).

Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca:
Klasifikacijski seznam odpadkov, na podlagi katerega zavezanci poročajo o količinah določene vrste odpadkov, se je spremenil v skladu s spremembo evropske zakonodaje v letu 2001. Nekaj sprememb je bilo vnesenih tudi leta 2003. Pridobljena poročila se vnese v zbirko podatkov. Pri tem se opravi kontrola, ali so vsi zavezanci poročali, in se pridobi manjkajoča poročila. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca. Če se opazijo pomanjkljivosti, se podatki uskladijo z zavezancem.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Analiza podatkov iz letnih poročil o ravnanju z nevarnimi odpadki v RS. Ljubljana, Kemijski inštitut
- (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. 2010. Gornjak, I., Volfand, J. (ur.). Celje, Fit media d.o.o..
- Petrol, 2009. Okoljske storitve: Sanacija odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru. (citirano 17.12.2009)


Related indicators