KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Večja oskrbovalna območja imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Iz zdravstveno preventivnega vidika so v splošnem najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), zaradi velikega deleža fekalne onesnaženosti. Rezultati kemijskih preskusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati, predvsem na severovzhodu Slovenije. Problematična so tudi oskrbovalna območja, ki se oskrbujejo s površinsko vodo, med katere, z vidika tveganja za zdravje, prištevamo kraške vire pitne vode, saj imajo občasno fekalno onesnaženje. V monitoring pitne vode niso vključeni prebivalci, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb, za katere praviloma ni znana kakovost pitne vode(okoli 192.000 prebivalcev v letu 2014). Kemijska kakovost glede na parametre, pomembne za zdravje ljudi, v letu 2014 pa ni znana skupno za okoli 278.000 prebivalcev Slovenije.


Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2014 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti tudi po statističnih regijah v letu 2014. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost -prisotnost bakterije E. coli., od kemijske onesnaženosti prikazuje kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B Pravilnika o pitni vodi: kemijski parametri), od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali nitrati in pesticidi  – kemijski podatki so praviloma znani le za sisteme, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov v obdobju 2004–2014.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilniku o pitni vodi (2004).

Kratice uporabljene v besedilu:

IVZ RS-Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

ZZV MB-Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

NLZOH-Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2004–2014 (redni preskusi)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015

Opombe k preglednici VD8-1:

1 Zaradi sprememb metodologije vzorčenja – različno število vzorcev v posameznih letih v velikostnem razredu 50-500 prebivalcev - ni možna ocena trenda za mala oskrbovalna območja; izboljšanje je lahko zavajajoče.

2 Pri najmanjših oskrbovalnih območjih (50 - 500 prebivalcev) so bile velike razlike v številu odvzetih vzorcev za redne preskuse, na oskrbovalno območje, v posameznih letih: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, v letih 2006-2009 po en vzorec, od leta 2010 dalje po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja doprinesejo večino neskladnih vzorcev zaradi E. coli.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA * (50-1000) % 29 28 24.1 24.5 24.6 19.3 18.9 16 12.3 8.6
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 6.7 5.8 4.6 5.3 4.4 4.3 3.7 1 1.8 1.3
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 2.6 1.7 0.4 2.1 0.7 1.2 0.5 0.8 0.4 0.4
SKUPAJ % 19 18.4 10.3 10.9 10.3 8.5 9 7.6 6.7 4.3
2014 neskladni e. colli vsi vzorci
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA * (50-1000) % 7.9 113 1436
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 1.1 8 723
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 0.2 2 1194
SKUPAJ % 3.7 123 3353
Slika VD08-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, Slovenija, 2014 (redni preskusi)
Viri: 

NLZOH, 2015

Prikaži podatke
SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjepos. JV Slovenija Prim.-notran. Osrednjeslov.
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA (50-1000) % 7.9 1.1 13.1 7.4 3.1 8 8.8 7.5 19.4 8.5
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 1.1 2.9 1.5 5.9 0 0 0 0 0 0
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 0.2 0 0 - 0.7 0 0 0 0 0
SKUPAJ % 3.7 1.4 3.3 6.8 1.6 3.8 5.8 2.8 7.8 2.7
Gorenjska Goriška Obalno.kraška
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA (50-1000) % 8.3 7.8 30
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 1.3 0 -
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 0.8 0 0
SKUPAJ % 4.5 5.1 6.3
Slika VD08-3: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi in arzen), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2004–2014 (občasni preskusi)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014- 2015

Opomba k preglednici VD8-3:

1 Na malih oskrbovalnih območjih so se občasni preskusi izvajali na oskrbovalnih območjih s 501 – 1000 prebivalci. Pri oskrbovalnih območij s 50-500 prebivalcev so se občasni preskusi izvajali le pri 5-10 % oskrbovalnih območij v letih 2006-2010 - vsako leto na drugih ter pri 10 % v letu 2014.
V letih 2004 - 2005 in 2011 – 2013 se občasna preskušanja pri oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev niso izvajala, zato prikaz trenda skupno pri malih oskrbovalnih območjih ni možen.

2 V letu 2011 se je monitoring nitratov oz. pesticidov izvajal na oskrbovalnih območjih, kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/loz. 0,05 ug/l, zato podatkov po letih ne moremo direktno primerjati.

3 V letu 2013 in 2014 se monitoring pesticidov ni izvajal na vseh oskrbovalnih območjih, na katerih so se sicer izvajali občasni preskusi kemijskih parametrov

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011(2) 2012 2013 (3)
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA (50-1000) (1) % 10.6 6.7 6.5 7.1 0.6 5.8 9.2 7.7 4.8 2.8
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 2.4 2.9 1.7 2.3 1.1 1.8 0.4 2 3.4 1.3
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 7.1 7.6 2.5 1.9 6.8 3 7 2.1 2.8 1.8
SKUPAJ 5.6 5.3 3.3 3.5 2.8 3.2 5.1 3.4 3.6 1.9
2014 (3)
MALA OSKRBOVALNA OBMOČJA (50-1000) (1) % 7
SREDNJE VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (1001-10.000) % 2.7
VELIKA OSKRBOVALNA OBMOČJA (> 10.000) % 0.9
SKUPAJ 3.8
Slika VD08-4: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo, Slovenija, 2004–2014 (mejna vrednost za pesticide v pitni vodi je 0,10 µg/l)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014- 2015

Opomba k preglednici VD8-4:* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer je bil določen pesticid v pitni vodi presežen.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Atrazin µg/l 0.21 0.16 0.18 0.3 0.2 0.15 0.19 0.21 0.19 0.21
Bentazon µg/l - 0.98 1.4 0.48 0.4 0.37 0.14 0.12 - -
Bromacil µg/l - - - - - - 0.16 - - -
Desetil-atrazin µg/l 0.29 0.32 0.42 0.3 0.3 0.26 0.41 0.42 0.25 0.58
Dikamba µg/l - - - - - 0.23 - - - -
Dimetenamid µg/l 0.26 - - - - - - - - -
Klortoluron µg/l - - - - - - 0.11 - - -
Mekoprop µg/l - 0.21 - - - - - - - -
Metolaklor µg/l - 0.57 - - 0.14 0.65 - 0.13 0.21 -
Mezotrion µg/l - - - - 0.12 - - - - -
Permetrin µg/l - - - 0.21 - - - - - -
Terbutilazin µg/l - 0.49 - - - - - - 0.16 -
Metazaklor µg/l - - - - - - - 0.12 - -
Diuron µg/l - - - - - - - - - -
Pesticidi-vsota µg/l - 0.93 1.4 0.55 0.66 0.65 0.56 - - 0.64
Število izpostavljenih prebivalcev* število 183881 151297 36999 53544 100689 98611 183690 83996 105443 21686
2014
Atrazin µg/l 0.21
Bentazon µg/l -
Bromacil µg/l -
Desetil-atrazin µg/l 0.29
Dikamba µg/l -
Dimetenamid µg/l -
Klortoluron µg/l -
Mekoprop µg/l -
Metolaklor µg/l -
Mezotrion µg/l -
Permetrin µg/l -
Terbutilazin µg/l -
Metazaklor µg/l 0.27
Diuron µg/l -
Pesticidi-vsota µg/l 0.51
Število izpostavljenih prebivalcev* število 6512
Slika VD08-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, Slovenija, 2004–2014 (mejna vrednost za nitrate v pitni vode je 50 mg/l)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014- 2015

Opomba k preglednici VD8-5:* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Število prebivalcev* št. 112498 89928 22969 1813 2390 1835 3530 3716 15518 12243
Maks. koncentracije nitratov št. 100* 99* 74* 74* 69 82 84
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Število prebivalcev* št. 4046 34321 3555 4022 4898 3327 3404 2862 2862 3047
Maks. koncentracije nitratov št. 93 75 60 62 66 66 71 71 66 66
Slika VD08-6: Vsebnost nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2014
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2015; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2015

Slika VD08-7: Vsebnost vsote pesticidov v pitni vodi, Slovenija, 2014
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2015; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2015

Slika VD08-8: Neskladni vzorci zaradi E.coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2014
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2015; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2015


Cilji

  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodnih sistemih,
  • zmanjšati izpuste v vode,
  • zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode z zahtevami, določenimi v Prilogi I, zlasti delih A in B Pravilnika o pitni vodi (2004).
  • zagotoviti varnost pitne vode s preventivnim pristopom - načrtom zagotavljanja varnosti pitne vode, od sistema zajema, priprave in distribucije pitne vode,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod in zagotoviti izvajanje režima v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na sisteme z ustreznim strokovnim upravljanjem in nadzorom.

Oskrbovalno območje je v glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Posebej omenjamo najmanjša oskrbovalna območja (50-500 prebivalcev) zaradi znatne mikrobiološke onesnaženosti, zlasti fekalne in ker so tudi podatki o kemijski kakovosti v tem razredu zelo pomanjkljivi (v letih 2006-2010 in 2014), za leta 2004-2005 in 2011-2013 pa jih nimamo.

Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2014 ni bistveno izboljšala. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalna območja. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme z upravljavcem ter urejenim strokovnim upravljanjem in nadzorom, ali pa jih je treba ustrezno urediti. V enakem smislu so problematični tudi nekateri kraški viri pitne vode.

V letu 2014 je bilo pri rednih preskusih (3.353 odvzetih vzorcev) 13,3 % mikrobiološko neskladnih vzorcev, 3,7 % zaradi prisotnosti E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: v razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 27,3 % vzorcev, 10,4 % zaradi E. coli. V obdobju 2004-2014 se je mikrobiološka kakovost rahlo izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 5 odstotkov, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotka. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja na sistemih s 50-500 oseb: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, 2006-2010 po 1 vzorec, ter od 2010 po 2 vzorca, ki pa doprinesejo večino neskladnih vzorcev (IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015).

V okviru občasnih preskusov (419 odvzetih vzorcev v letu 2014), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi) so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004-2014 zaradi kemijskih parametrov neskladnih okoli 2 do 6 % vzorcev (neskladni parametri so bili: nitrati, pesticidi, arzen in svinec); v letu 2014 je bilo zaradi nitratov, pesticidov in svinca neskladnih 3,8 % vzorcev. V celotnem obdobju 2004-2014 se je delež kemijsko neskladnih vzorcev, predvsem na velikih oskrbovalnih območjih, nekoliko zmanjševal. (IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015).

V obdobju 2004-2014 sta vsako leto presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). V letu 2014, so bili določeni še pesticidi diuron, bentazon, klortoluron, metolaklor, desiizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticide je 0,10 µg/l) (IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015).

Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2014 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 6.500 uporabnikov, nitratom pa okoli 3.000 uporabnikov, predvsem na severovzhodu Slovenije. Veliko nihanje števila izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi je posledica nihanja koncentracij okoli mejne vrednosti, ne pa kot posledica izvajanja ukrepov za njihovo zmanjšanje v letih, ko jih določamo na ali pod mejno vrednostjo.

Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V letu 2014 je bila pri treh oskrbovalnih območjih v Osrednjeslovenski statistični regiji presežena koncentracija svinca (mejna vrednost za svinec je 10,0 µg/l). Iz poročila: »prisotnost svinca v pitni vodi je praviloma posledica stika vode z materiali v stiku z vodo.oz. ostanki svinčene vodovodne napeljave. V okviru monitoringa pitne vode je bila maksimalna izmerjena koncentracija 41 µg/l Pb. Upravljavec je na tem mestu vzorčenje izvedel ukrep izpiranje internega vodovodnega omrežja in meritve ponovil. Ob ponovnem vzorčenju je bila ugotovljena skladnost pitne vode.« (IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015).

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, v posameznih letih, v glavnem minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto za občasna preskušanja. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov. 


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998), Pravilnik o pitni vodi (2004), Letna poročila o monitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006), Strategija Republike Slovenije in pripadajoči akcijski načrt za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011).
Izvorna baza podatkov: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 - 2007; Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013, NLZOH za leto 2014; (Vir: IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014-2015).

Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, v letu 2014  pa NLZOH.

Datum zajema podatkov:  avgust 2015 .

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo in oskrbovalnih območjih se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov in se prikažejo kot letna Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.

Metodologija obdelave podatkov: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

Karti, ki prikazujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja, ki se je izvajal redno le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, npr. da se bodo nitrati pojavljali nad 25 mg/l oz. pesticidi nad 0,05 µg/l. Karta Prisotnost E. coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na vseh oskrbovalnih območjih ≥50 prebivalcev. Velikost oskrbovalnih območij smo na slikah prikazali v treh razredih: 500-2000, 2001-5000 in >5000 prebivalcev. Predstavljena je najvišja izmerjena vrednost na določenem mestu vzorčenja.

Karta, ki prikazuje vsebnost pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o razgradnih produktih metolaklora ESA in OXA.

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi.

Informacija o kakovosti:
Prednosti in slabosti:

Prednosti: Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.

Slabosti: Zaradi vsakoletnih sprememb v programu vzorčenja, trenda pri nekaterih velikostnih razredih oskrbovalnih območij ne moremo prikazati.

• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Meje oskrbovalnih območij se včasih spreminjajo.)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH; od leta 2008-2013 ZZV Maribor ter v obdobju 2004-2007 IVZ)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  • Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54. Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2015.260.01.0006.01.SLV.
  • IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  • IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  • IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  • IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  • Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
  • Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
  • Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  • WHO, 2011. Guidelines for drinking-water quality, fourth edition. World Health Organization, Geneva 2011
  • ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008,  Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
  • ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009,  Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
  • ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010,  Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
  • ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011,  Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
  • ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012,  Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
  • NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Lokacija Maribor.
  • NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Lokacija Maribor.
  • NLZOH, 2015. Monitoring pitne vode 2014 Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014.