Po slovenskih predpisih je pitna voda živilo. Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Vsak sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca, ki mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Če upravljavec ni določen, izvaja vse njegove obveznosti lokalna skupnost. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna, spremlja pa se z odvzemom in preskušanjem vzorcev.

Od leta 2004 se izvaja monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje, na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 ljudi in več. Vzorci v okviru monitoringa so odvzeti na mestu uporabe, t. j. na pipi uporabnika. Do leta 2003 so vzorčenje zagotavljali upravljavci sistemov v okviru strokovnega nadzora. Vzorci pitne vode so se odvzemali na sistemih, ki so oskrbovali 20 ljudi ali več, kjerkoli na sistemu za oskrbo s pitno vodo, praviloma po pripravi vode. Poleg tega se je v letu 2004, glede na prejšnja leta, nekoliko spremenil tudi nabor parametrov za laboratorijsko preskušanje vzorcev in shema vzorčenja. Primerjava rezultatov iz monitoringa, v letih 2004-2007, s prejšnjimi leti, ni realna. Ne gre za pravo kontinuiteto podatkov, ampak za približno primerjavo velikosti pojava. Delež vseh prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring, je bil v letu 2004 92 % in se z leti bistveno ne spreminja. V letu 2007 se je glede na leto 2004 delež vseh prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring, zmanjšal skupno za 0,7 odstotne točke, vendar se je na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev, delež povečal za 0,9 odstotne točke.

Kazalec prikazuje deleže vzorcev, neskladnih zaradi mikrobioloških ter fizikalnih in kemijskih parametrov, odvzetih na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo več kot 5.000 prebivalcev Republike Slovenije (v letu 2003 so oskrbovali 74 % prebivalcev Slovenije, v letih 2004-2007 pa 70 %) in delež prebivalcev, ki so bili preko teh sistemov oziroma oskrbovalnih območjih izpostavljeni neskladni pitni vodi. Parametre preskušanja delimo na indikatorske mikrobiološke ter fizikalne in kemijske, ki ne predstavljajo neposredne nevarnosti za zdravje ljudi (npr.: koliformne bakterije, barva, vonj …) ter na mikrobiološke in kemijske, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi: E.coli, enterokoki in kemijske snovi iz dela B Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Od kemijskih snovi so bili preseženi, glede na vse sisteme pesticidi, nitrati, svinec in arzen, na sistemih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev pa nitrati in pesticidi. Kazalec (slika VD8-4) dopolnjuje prikaz najvišjih izmerjenih vrednosti pesticidov v pitni vodi v vseh sistemih (ne le večjih).

Do leta 2003 so bile zakonska podlaga za kazalce zahteve Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki je bil večinoma usklajen z direktivo EU za pitno vodo (direktiva Sveta 98/83/ES). Leta 2004 ga je nadomestil Pravilnik o pitni vodi, ki je skoraj v celoti usklajen z omenjeno direktivo.

V Sloveniji je število prijavljenih hidričnih epidemij razmeroma majhno (od leta 1997 1 do 3 na leto), podobno tudi število obolelih. Za zagotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami in zdravstvene ustreznosti pitne vode, po novi zakonodaji iz leta 2004, upravljavec izvaja notranji nadzor, minister, pristojen za zdravje pa zagotavlja spremljanje stanja. Poleg tega se izvaja uradni nadzor. Leta 2004 je bil s Pravilnikom o pitni vodi, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil, predpisan notranji nadzor, ki ga izvajajo upravljavci in ki mora biti vzpostavljen na osnovi HACCP sistema.

Mikrobiološko so problematični predvsem mali sistemi oz. oskrbovalna območja, ki oskrbujejo do 500 oziroma do 1.000 prebivalcev. Nekateri so celo brez upravljavca, neustrezno urejeni, brez potrebnih sredstev in opreme, z nestrokovnim upravljanjem, slabo vzdrževani, nimajo določenih vodovarstvenih območij ali pa se režim v njih ne izvaja idr. Dolgoročna rešitev je priključitev prebivalcev na velike sisteme, ki imajo upravljavca, urejeno upravljanje in nadzor. Od snovi, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi (del B priloge 1 Pravilnika o pitni vodi), je bila najpogosteje presežena mejna vrednost za nekatere pesticide in nitrate. Glede na vse sisteme je bil od drugih toksičnih snovi leta 2003 v enem sistemu presežen še svinec, v letu 2004 v dveh, v letih 2006-7 tudi arzen. Od pesticidov so mejno vrednost presegali predvsem atrazin in desetilatrazin, v posameznih letih od 2004 dalje pa tudi: bentazon, dimetenamid, mekoprop, metolaklor, permetrin, terbutilazin in vsota pesticidov.

Leta 2003 je začela veljati mejna vrednost za pesticide in njihove relevantne metabolite, razgradne in reakcijske produkte, ki je 0,10 μg/l. Podatki za pesticide za leto 2003 in obdobje 2004-2007 niso primerljivi s prejšnjimi leti, ker so do leta 2003 vrednosti veljale še kot priporočene, zato takrat zajem ali upoštevanje podatkov ni bilo dosledno. Dodatna razlika je tudi posledica tega, da so se vzorci, v letu 2003, v okviru strokovnega nadzora, odvzemali tudi na črpališčih, v okviru monitoringa v letih 2004-2007 pa na pipi uporabnika.

Presežene vrednosti za nitrate v vzorcih pitne vode sistematično spremljamo od leta 1995. Število malih sistemov z do 1.000 prebivalcev, v katerih je razmeroma pogosto presežena mejna vrednost, se je bistveno zmanjšalo. Število prebivalcev, oskrbovanih iz vseh sistemov s preseženo koncentracijo nitratov, se je zmanjšalo, s 112.498 v letu 1995, na 15.518 v letu 2003 ter na 12.243 v letu 2004. V zadnjih dveh letih je bila, od sistemov oz. oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 5.000 ljudi, presežena koncentracija nitratov le na enem sistemu, ki oskrbuje 10.500 ljudi.