KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj


Po slovenskih predpisih je pitna voda živilo. Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Vsak sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca, ki mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Če upravljavec ni določen, izvaja vse njegove obveznosti lokalna skupnost. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna, spremlja pa se z odvzemom in preskušanjem vzorcev.

Od leta 2004 se izvaja monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje, na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 ljudi in več. Vzorci v okviru monitoringa so odvzeti na mestu uporabe, t. j. na pipi uporabnika. Do leta 2003 so vzorčenje zagotavljali upravljavci sistemov v okviru strokovnega nadzora. Vzorci pitne vode so se odvzemali na sistemih, ki so oskrbovali 20 ljudi ali več, kjerkoli na sistemu za oskrbo s pitno vodo, praviloma po pripravi vode. Poleg tega se je v letu 2004, glede na prejšnja leta, nekoliko spremenil tudi nabor parametrov za laboratorijsko preskušanje vzorcev in shema vzorčenja. Primerjava rezultatov iz monitoringa, v letih 2004-2007, s prejšnjimi leti, ni realna. Ne gre za pravo kontinuiteto podatkov, ampak za približno primerjavo velikosti pojava. Delež vseh prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring, je bil v letu 2004 92 % in se z leti bistveno ne spreminja. V letu 2007 se je glede na leto 2004 delež vseh prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring, zmanjšal skupno za 0,7 odstotne točke, vendar se je na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev, delež povečal za 0,9 odstotne točke.

Kazalec prikazuje deleže vzorcev, neskladnih zaradi mikrobioloških ter fizikalnih in kemijskih parametrov, odvzetih na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo več kot 5.000 prebivalcev Republike Slovenije (v letu 2003 so oskrbovali 74 % prebivalcev Slovenije, v letih 2004-2007 pa 70 %) in delež prebivalcev, ki so bili preko teh sistemov oziroma oskrbovalnih območjih izpostavljeni neskladni pitni vodi. Parametre preskušanja delimo na indikatorske mikrobiološke ter fizikalne in kemijske, ki ne predstavljajo neposredne nevarnosti za zdravje ljudi (npr.: koliformne bakterije, barva, vonj …) ter na mikrobiološke in kemijske, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi: E.coli, enterokoki in kemijske snovi iz dela B Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Od kemijskih snovi so bili preseženi, glede na vse sisteme pesticidi, nitrati, svinec in arzen, na sistemih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev pa nitrati in pesticidi. Kazalec (slika VD8-4) dopolnjuje prikaz najvišjih izmerjenih vrednosti pesticidov v pitni vodi v vseh sistemih (ne le večjih).


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev na sistemih/oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo več kot 5.000 prebivalcev. Od leta 2004 so enterokoki ter kombinacija enterokokov in E.coli določani le v občasnih mikrobioloških preskušanjih, E.coli pa v rednih mikrobioloških preskušanjih.
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2004-2007

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
neskladni E. coli % 1.5 1.2 0.9 1.1 1.1 3.9 2.6 1.2 2.6
neskladni enterokoki % 0.3 0.1 0.2 0.3 0.3 2.2 3.1 2.2 0.9
neskladni kombinacija E.coli in entrokoki % 0.5 0.2 0.4 0.1 0.3 1.8 1.2 1.3 0
neskladni pesticidi % 2 4.8 3.6 3.2 7 6.3 5.5 1.8 2.2
neskladni nitrati % 0.7 0.6 0.4 0.7 1.4 0.2 0 0.9 0
Slika VD08-2: Delež prebivalcev, vezanih na sisteme za oskrbo s pitno vodo oz. oskrbovalna območja, pri katerih je bilo 5 % ali več neskladnih vzorcev pitne vode (leta 2004 spremenjena metodologija)
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2004, 2005, 2006, 2007

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
mikrobiološko neskladna (E.coli) število 209919 204260 84798 168277 184503 215296 117043 74945 260293
toksično neskladna (Del B Priloga I Pravilnika: nitrati, pesticidi) število 58740 176677 150695 123654 380213 188059 137745 30163 47034
vsi prebivalci število 1398137 1455981 1452773 1505618 1481524 1402502 1400675 1414552 1414041
-
Mikrobiološko neskladna (E.coli) % 15 14 6 11 12 15 8 5 18
Toksično neskladna (Del B Priloga I Pravilnika: nitrati, pesticidi) % 4 12 10 8 26 13 10 2 3
Slika VD08-3: Število prebivalcev, vezanih na sisteme oz. oskrbovalna območja, ki oskrbujejo s pitno vodo 5.000 ljudi ali več, in od tega število prebivalcev, vezanih na sisteme, v katerih se je izvajala dezinfekcija pitne vode
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2004, 2005, 2006, 2007

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
skupaj število (v 1000) 1398 1456 1453 1506 1482 1402 1401 1414 1414
z dezinfekcijo pitne vode število (v 1000) 854 852 848 894 900 - 623 631 638
brez dezinfekcije pitne vode število (v 1000) 545 604 604 611 581 - 544 544 624
ni podatka število (v 1000) - - - - - 1402 234 239 152
Slika VD08-4: Pesticidi v pitni vodi, ki so presegali mejno vrednost v obdobju 2004 – 2007, z največjo koncentracijo, v vseh sistemih
Viri: 

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2004, 2005, 2006 in 2007, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
Atrazin µg/l 0.21 0.16 0.18 0.3
Bentazon µg/l - 0.98 1.4 0.48
Desetil-atrazin µg/l 0.29 0.32 0.42 0.3
Dimetenamid µg/l 0.26 - - -
Mekoprop µg/l - 0.21 - -
Metolaklor µg/l - 0.57 - -
Permetrin µg/l - - - 0.21
Terbutilazin µg/l - 0.49 - -
Vsota pesticidov µg/l - 0.93 1.4 0.55
Število izpostavljenih prebivalcev število 183881 151297 36999 53544

Cilji

Cilj je ugotoviti dejansko stanje glede oskrbe s pitno vodo v Sloveniji, določiti vrednosti in gibanja mikrobioloških ter fizikalnih in kemijskih parametrov v pitni vodi za oceno zdravstvene ustreznosti pitne vode in predlagati splošne ukrepe za izboljšanje kakovosti pitne vode.


Do leta 2003 so bile zakonska podlaga za kazalce zahteve Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki je bil večinoma usklajen z direktivo EU za pitno vodo (direktiva Sveta 98/83/ES). Leta 2004 ga je nadomestil Pravilnik o pitni vodi, ki je skoraj v celoti usklajen z omenjeno direktivo.

V Sloveniji je število prijavljenih hidričnih epidemij razmeroma majhno (od leta 1997 1 do 3 na leto), podobno tudi število obolelih. Za zagotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami in zdravstvene ustreznosti pitne vode, po novi zakonodaji iz leta 2004, upravljavec izvaja notranji nadzor, minister, pristojen za zdravje pa zagotavlja spremljanje stanja. Poleg tega se izvaja uradni nadzor. Leta 2004 je bil s Pravilnikom o pitni vodi, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil, predpisan notranji nadzor, ki ga izvajajo upravljavci in ki mora biti vzpostavljen na osnovi HACCP sistema.

Mikrobiološko so problematični predvsem mali sistemi oz. oskrbovalna območja, ki oskrbujejo do 500 oziroma do 1.000 prebivalcev. Nekateri so celo brez upravljavca, neustrezno urejeni, brez potrebnih sredstev in opreme, z nestrokovnim upravljanjem, slabo vzdrževani, nimajo določenih vodovarstvenih območij ali pa se režim v njih ne izvaja idr. Dolgoročna rešitev je priključitev prebivalcev na velike sisteme, ki imajo upravljavca, urejeno upravljanje in nadzor. Od snovi, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi (del B priloge 1 Pravilnika o pitni vodi), je bila najpogosteje presežena mejna vrednost za nekatere pesticide in nitrate. Glede na vse sisteme je bil od drugih toksičnih snovi leta 2003 v enem sistemu presežen še svinec, v letu 2004 v dveh, v letih 2006-7 tudi arzen. Od pesticidov so mejno vrednost presegali predvsem atrazin in desetilatrazin, v posameznih letih od 2004 dalje pa tudi: bentazon, dimetenamid, mekoprop, metolaklor, permetrin, terbutilazin in vsota pesticidov.

Leta 2003 je začela veljati mejna vrednost za pesticide in njihove relevantne metabolite, razgradne in reakcijske produkte, ki je 0,10 μg/l. Podatki za pesticide za leto 2003 in obdobje 2004-2007 niso primerljivi s prejšnjimi leti, ker so do leta 2003 vrednosti veljale še kot priporočene, zato takrat zajem ali upoštevanje podatkov ni bilo dosledno. Dodatna razlika je tudi posledica tega, da so se vzorci, v letu 2003, v okviru strokovnega nadzora, odvzemali tudi na črpališčih, v okviru monitoringa v letih 2004-2007 pa na pipi uporabnika.

Presežene vrednosti za nitrate v vzorcih pitne vode sistematično spremljamo od leta 1995. Število malih sistemov z do 1.000 prebivalcev, v katerih je razmeroma pogosto presežena mejna vrednost, se je bistveno zmanjšalo. Število prebivalcev, oskrbovanih iz vseh sistemov s preseženo koncentracijo nitratov, se je zmanjšalo, s 112.498 v letu 1995, na 15.518 v letu 2003 ter na 12.243 v letu 2004. V zadnjih dveh letih je bila, od sistemov oz. oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 5.000 ljudi, presežena koncentracija nitratov le na enem sistemu, ki oskrbuje 10.500 ljudi.


Vir podatkov so podatkovne zbirke o sistemih za oskrbo s pitno vodo 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, ki so se na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije vsako leto, glede na zahteve dopolnjevale in spreminjale, skladno s poslanimi podatki območnih zavodov za zdravstveno varstvo in glede na zahteve za poročanje. Podatke so sporočali upravljavci javnih sistemov območnim zavodom za zdravstveno varstvo, s katerimi so imeli sklenjeno pogodbo, zavodi pa Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki je vsako leto pripravil poročilo o pitni vodi in ga posredoval ministru, pristojnemu za zdravje. Drugače je bilo v letu 2004. Od leta 2004 je bila zbirka posodobljena kot Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode in se je vsako leto izpopolnjevala in dograjevala.

Viri med drugim vsebujejo podatke o upravljavcu, sistemu za oskrbo s pitno vodo oz. oskrbovalnem območju (tip vode, velikost sistema, število prebivalcev, ki jih oskrbuje), rezultate preskušanja vzorcev pitne vode skladno z zahtevami Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98 in 7/00) oz. v letu 2004 v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 in 26/06). Iz rezultatov rednega in občasnega mikrobiološkega ter fizikalnega in kemijskega preskušanja in terenskih meritev ob odvzemu vzorca se ugotavljata skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode. Izvajajo se tudi nekateri ukrepi npr.: prekuhavanje pitne vode, zaradi fekalne onesnaženosti – E.coli. Ukrepi za izboljšanje oskrbe s pitno vodo in njene kakovosti se povsod ne izvajajo dovolj hitro in učinkovito.

Direktiva Sveta 98/83/ES, z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za oskrbo ljudi.


TWITTER