KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Večja oskrbovalna območja imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Iz zdravstveno preventivnega vidika so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000 prebivalcev, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti. Rezultati kemijskih preskusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati, predvsem na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije. Problematična so tudi oskrbovalna območja, ki se oskrbujejo s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode, saj imajo občasno fekalno kontaminacijo.


Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2012 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti, tudi po statističnih regijah v letu 2012. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost (prisotnost bakterije E.coli). Kemijsko je pitna voda onesnažena zaradi prisotnosti nitratov, pesticidov, arzena.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov v obdobju 2004–2012.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; in kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v Pravilniku o pitni vodi (2004). 


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E.coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij v obdobju 2004–2012 (redni preskusi) (Zaradi sprememb metodologije vzorčenja – zelo različno število vzorcev v posameznih letih – ni mogoča ocena trenda za mala oskrbovalna območja, izboljšanje je zato zavajajoče.)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
MALA (50-1000) % 29 28 24 25 25 19 19 16 12
SREDNJA (1001-10.000) % 7 6 5 5 4 4 4 1 2
VELIKA (> 10.000) % 3 2 0 2 1 1 1 1 0
SKUPAJ % 19 18 10 11 10 8 9 8 7
Slika VD08-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E.coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, 2012 (redni preskusi)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013.

Prikaži podatke
Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjepos. JZ Slovenija Not.-kraška Osrednjeslov.
MALA (50-1000) % 12.3 7.4 13.7 13.1 6.4 11.5 13.5 19.1 23.7 11.1
SREDNJA (1001-10.000) % 1.8 4.4 6.7 1 11.1
VELIKA (> 10.000) % 0.4 0.5 1.2
skupaj % 6.7 4 4.7 11 3.5 5.9 12.1 9.8 10.6 4.5
Gorenjska Goriška Obalno.kraška
MALA (50-1000) % 15.9 11.5 20.8
SREDNJA (1001-10.000) % 1.3
VELIKA (> 10.000) %
skupaj % 7.9 8.5 5.1
Slika VD08-3: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi, arzen), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004–2012 (občasni preskusi)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013

*Na malih oskrbovalnih območjih so se občasni preskusi izvajali le na oskrbovalnih območjih s 501 – 1000 prebivalci ter le na 5 % oskrbovalnih območij s 50-500 preb., v nekaterih letih, vsako leto na drugih, zato ocena trenda skupno pri njih ni možna.

** V letu 2011 se je monitoring nitratov oz. pesticidov izvajal samo na oskrbovalnih območjih, kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/l oz. 0,05 ug/l, zato podatkov po letih ne moremo direktno primerjati.  

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
MALA (501-1000) % 10.6 6.7 6.5 7.1 0.6 5.8 9.2 7.7 4.8
SREDNJA (1001-10.000) % 2.4 2.9 1.7 2.3 1.1 1.8 0.4 2 3.4
VELIKA (> 10.000) % 7.1 7.6 2.5 1.9 6.8 3 7 2.1 2.8
Slika VD08-4: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida po najvišji preseženi koncentraciji, v obdobju 2004–2012 (mejna vrednost za pesticide v pitni vodi je 0,10 µg/l)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013 

* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer je bil določen pesticid v pitni vodi presežen.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Atrazin µg/l 0.2 0.2 0.2 0.3 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2
Bentazon µg/l - 1 1.4 0.5 0.4 0.4 0.1 0.1
Bromacil µg/l - - - - - - 0.2
Desetil-atrazin µg/l 0.3 0.3 0.4 0.3 0.3 0.3 0.4 0.4 0.2
Dikamba µg/l - - - - - 0.2 -
Dimetenamid µg/l 0.3 - - - - - -
Klortoluron µg/l - - - - - - 0.1
Mekoprop µg/l - 0.2 - - - - -
Metolaklor µg/l - 0.6 - - 0.1 0.7 - 0.1 0.2
Mezotrion µg/l - - - - 0.1 - -
Permetrin µg/l - - - 0.2 - - -
Terbutilazin µg/l - 0.5 - - - - - 0.2
Metazaklor µg/l - - - - - - - 0.1
Pesticidi-vsota µg/l - 0.9 1.4 0.6 0.7 0.7 0.6 -
Število izpostavljenih prebivalcev št. 183881 151297 36999 53544 100689 98611 183690 83996 105443
Slika VD08-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, v obdobju 2004–2012 (mejna vrednost nitratov v pitni vode je 50 mg/l)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013

* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Število prebivalcev št. 12243 4046 34321 3555 4022 4898 3327 3404 2862
Maks. koncentracije nitratov št. 84 93 75 60 62 66 66 71 71
Slika VD08-6: Vsebnost nitratov v pitni vodi v letu 2011
Viri:

ZZV Maribor, 2011
Avtor zemljevida: Ivanka Gale, Katarina Bitenc, IVZ.
Kartografija: Nika Zupan, Urška Kušar, SMS ARSO. 

Slika VD08-7: Vsebnost vsote pesticidov v pitni vodi v letu 2011
Viri:

ZZV Maribor, 2011
Avtor zemljevida: Ivanka Gale, Katarina Bitenc, IVZ.
Kartografija: Nika Zupan, Urška Kušar, SMS ARSO. 

Slika VD08-8: Neskladni vzorci zaradi E.coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2011
Viri:

ZZV Maribor, 2011
Avtor zemljevida: Ivanka Gale, Katarina Bitenc, IVZ.
Kartografija: Urška Kušar, SMS ARSO. 


Cilji

  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodnih sistemih,
  • zmanjšati emisije v vodi,
  • zagotoviti skladnost pitne vode z zahtevami, določenimi v Prilogi I, zlasti v delih A in B, ki je sestavni del Pravilnika o pitni vodi (2004),
  • zagotoviti varnost pitne vode s preventivnim pristopom - načrtom zagotavljanja varnosti pitne vode sistema zajema, priprave in distribucije pitne vode,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod in zagotoviti izvajanje režima v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na srednje in velike sisteme. 

Oskrbovalno območje je v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (2004) zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Posebej omenjamo najmanjša oskrbovalna območja (50-500 prebivalcev) zaradi znatne mikrobiološke onesnaženosti, zlasti fekalne, podatki o kemijski kakovosti pa so zelo pomanjkljivi.

Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2012 ni bistveno izboljšala, niti z vidika mikrobiološke niti kemijske onesnaženosti. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalna območja. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme z upravljavcem ter urejenim strokovnim upravljanjem in nadzorom, sicer pa jih je treba ustrezno urediti.

V letu 2012 je bilo pri rednih preskusih (3.449 odvzetih vzorcev) 15 % mikrobiološko neskladnih vzorcev, 6,7 % zaradi E.coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij; v razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 32 % vzorcev, 16 % zaradi E.coli. V obdobju 2004-2012 se je mikrobiološka kakovost rahlo izboljšala, zaradi prisotnosti E.coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za skoraj 5 odstotnih točk, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotni točki. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja leta 2006 na oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalci, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev.

V okviru občasnih preskusov (359 odvzetih vzorcev v letu 2012), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004-2012 zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi, arzen) neskladnih približno od 3 do 6 % vzorcev. Zaradi naravne vsebnosti arzena v tleh je lahko problematična tudi vsebnost arzena v pitni vodi, še posebej pri odjemalcih z lastno oskrbo. Presežena koncentracija arzena je bila le v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V celotnem obdobju 2004-2012 se je delež kemijsko neskladnih vzorcev nekoliko zmanjševal, predvsem na velikih oskrbovalnih območjih (skupno za 4 odstotne točke).

V obdobju 2004-2012 so stalno presegali mejno vrednost pesticidi atrazin, desetilatrazin , občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). V letu 2012 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih 5 %  prebivalcev (105.443 ljudi), predvsem na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije. V obdobju 2004-2012 se je delež izpostavljenih prebivalcev nitratom zmanjšal iz 0,6% (12.243 ljudi) na 0,2% (2.862 ljudi); večinoma so nitrati preseženi na območju ZZV Murska Sobota.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, v posameznih letih, v glavnem minimalno nihajo okrog mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov.  


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

 

Cilji so povzeti po: Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998), Pravilnik o pitni vodi (2004), Letna poročila o mpnitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativnem programu oskrbe s pitno vodo(2006), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011).
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2004 – 2012.
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2012 pa ZZV Maribor.
Datum zajema podatkov: september 2013.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov

V obdobju 2004-2012 je bil monitoring pitne vode prenovljen v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (2004). Ta je spremenil način spremljanja, nekoliko tudi nabor parametrov in njihove mejne vrednosti, shemo vzorčenja idr.
Metodologija obdelave podatkov: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

 

Karti, ki opisujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja, ki se je izvajal le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/l oz. 0,05 ug/l. Karta Prisotnost E.coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na vseh oskrbovalnih območjih. Velikost oskrbovalnih območij smo na slikah prikazali v treh razredih: 500-2000, 2001-5000 in >5000 prebivalcev. Predstavljena je najvišja izmerjena vrednost na določenem mestu vzorčenja.

 

Karta, ki prikazuje vsebnost pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o razgradnih produktih metolaklora ESA in OXA. 
Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi ter ugotovljena prisotnost E.coli.
Informacija o kakovosti:
Prednosti in slabosti:

 

Prednosti:Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.
Slabosti: Zaradi vsakoletnih sprememb v programu vzorčenja, ocene trenda po nekaterih velikostnih razredih osk. območij ne moremo prikazati.
• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Meje oskrbovalnih območij se včasih spreminjajo.)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2008 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode ZZV Maribor, pred tem pa jo je vodil IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura:

  1. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
  2. IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  3. IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  4. IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  5. IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  6. Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
  7. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne1.12.2011.
  8. Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  9. WHO, 2011. Guidelines for drinking-water quality, fourth edition. World Health Organization, Geneva 2011
  10. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008,  ZZV Maribor.
  11. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009,  ZZV Maribor.
  12. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010,  ZZV Maribor.
  13. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011,  ZZV Maribor.
  14. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012,  ZZV Maribor. 
Datum zajema podatkov