KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, tudi na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži, tritikali in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100%. Pri drugih poljščinah se deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni vrsti gibljejo od 30% pri krompirju do 80% pri navadnem ječmenu.


Kazalec prikazuje število sort posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin, ki so vpisane na Sortno listo RS in deleže petih najbolj razširjenih sort iste vrste v setveni strukturi v Sloveniji. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2019. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu.


Grafi

Slika KM15-1: Skupno število sort po posameznih skupinah poljščin, ki so bile registrirane in potrjene za prodajo
Viri: 

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2019

Prikaži podatke
  1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2008 2009 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Strno žito (pšenica)

108

108

129

126

116

135

135

136

136

59

48

37

37

35

27

19

20

19

13

Okopavine - krompir

50

50

62

58

61

60

60

60

58

59

62

33

21

20

12

12

12

12

13

Okopavine - sladkorna pesa

21

21

20

20

21

18

18

18

13

5

5

0

0

0

0

0

0

0

0

Koruza

111

111

133

156

157

184

184

189

234

250

150

151

158

157

116

122

99

93

100

Krmne rastline - trava

66

66

75

78

75

76

76

69

66

21

21

24

26

36

27

27

30

27

28

Krmne rastline - trava (okrasna)

34

34

44

45

46

50

50

49

53

0

0

1

2

2

4

4

5

6

9

Krmne rastline - metuljnice

48

48

49

46

40

42

42

41

66

12

12

15

16

17

14

16

16

16

16

Krmne rastline - druge krmne rastline (tudi zrnate stročnice, grašica in rastline za podor)

62

62

71

65

56

60

60

50

43

9

11

11

12

11

10

7

7

7

8

Krmne rastline (brez okrasnih trav) - skupaj

176

176

195

189

171

178

178

160

175

42

44

50

54

64

51

50

53

50

52

Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - oljnice

37

37

39

34

34

30

30

22

24

7

7

7

7

8

8

10

16

23

27

Industrijske rastline (brez sladkorne pese) -predivnice

8

8

8

9

10

10

10

9

9

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - hmelj

12

12

13

13

13

14

14

14

14

15

15

16

17

17

18

20

21

23

23

Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - drugo

10

10

10

6

3

3

3

3

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - skupaj

67

67

70

62

60

57

57

48

48

22

22

23

24

25

26

30

37

46

50

 

Slika KM15-2: Delež petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi posamezne poljščine
Viri: 

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Koruza [%]

Krompir [%]

Navadna pšenica [%]

Navadni ječmen [%]

Rž [%]

Tritikala [%]

Oves [%]

1997

41

58,40

93

87

100

100

100

2000

46

50,80

64,40

85,20

100

100

100

2011

35

40

40

65

100

100

100

2015

35

35

50

75

100

100

100

2019

35

30

60

80

100

100

100


Cilji

  • Ohranjanje biotske in sortne raznovrstnosti v poljedelski pridelavi

Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

V letih od 2012 do 2019 se je pri navadni pšenici število sort na sortni listi precej zmanjšal, kar je predvsem posledica izogibanja plačevanja letnih pristojbin za posamezno sorto vpisano na Sortno listo RS. Z vstopom v EU je na ozemlju Republike Slovenije dovoljeno trženje vseh sort iz EU kataloga. Dejansko se je v setveni sestavi število sort gibalo med 40 in 50. Okoli 45 do 60% pridelave je temeljilo na 5 sortah. Med temi sortami ima največji delež sorta Alixan, ki je bila v letih 2012 do 2019 posejana na 25 do 30% vseh njiv namenjenih pridelovanju pšenice. Pridelovanje ječmena temelji na petih sortah, s katerimi posejemo 80% vseh njiv namenjenih pridelovanju ječmena. Pri drugih strnih žitih je bil delež petih najpomembnejših sort prevladujoč (100%).V zadnjih letih je bilo v sortno listo vpisanih tudi nekaj domačih sort strnih žit, ki so nekoliko zvišale gensko pestrost z domačo dednino.

Od leta 2012 do 2019 se je skupno število hibridov koruze na sortni listi RS zmanjšalo s 150 na 100. Največ njiv, 60% vseh njiv namenjenih pridelovanju koruze, je bilo posajenih s srednje zgodnimi hibridi (FAO 300 – 390), okoli 25% s srednje poznimi hibridi (FAO 400 -490), preostanek pa z zelo zgodnjimi, zgodnimi in poznimi hibridi. S petimi najbolj razširjenimi hibridi je bilo posejano okoli 35% vseh njiv namenjenih pridelavi koruze.

Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Delež domačih sort se je ponovno pričel povečevati po letu 2004, ko so bile potrjene nove proti Y virusu odporne sorte krompirja. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je število sort krompirja na Sortni listi RS zmanjšalo za večkrat in v zadnjih letih narašča predvsem zaradi registracije novih slovenskih sort. V zadnjih letih se zmanjšuje delež najbolj razširjene sorte Desiree. Delež petih najbolj razširjenih sort krompirja je od leta 1997 v trendu zmanjševanja ter je v letu 2019 padel na okoli 30 %.

Pri krmnih rastlinah so do leta 2000 na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Kasneje se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati. Skoraj popolnoma je zamrla tudi semenska pridelava slovenskih sort, ki so s trga skoraj izginile. Od leta 2004 se v okviru Programa razvoja podeželja spodbuja pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki najbrž načrtovanega cilja ni dosegel (majhno število vključenih kmetij), kljub temu po tem letu zaznavamo rahlo povečan obseg pridelave slovenskih sort krmnih rastlin. Skupno število sort trav in metuljnic na Sortni listi RS je od leta 2011 ostalo na podobni ravni oz. se je nekoliko povečalo. Glavni vzrok za povečanje je predvsem, da semenarske hiše iz EU in tretjih držav Slovenijo izberejo kot »vstopno točko« za vpis sorte na Slovensko sortno listo in s tem na Skupni katalog EU, ki omogoči trženje sorte na celotnem območju Unije. V praksi se del teh sort sploh ne trži v Sloveniji, na drugi strani se tržijo tudi sorte iz skupnega kataloga.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), Zakonu o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (Uradni list RS, št. 100/05), Zakonu o varstvu novih sort rastlin - Uradno prečiščeno besedilo /ZVNSR-UPB1/ (Ur.l. RS, št.113/06), Zakonu o ratifikaciji mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (Ur.l. RS, št. 13/99), Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin(Ur.l. RS, št. 25/05) in Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja« (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/ded1a797fe/Resolucija-Nasa-hrana-podezelje-in-naravni-viri-po-2021.pdf)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so povzeti iz sprotnih objav Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, uporabljeni so tudi sprotni podatki iz arhiva Službe za uradno potrjevanje semenskih posevkov v RS (KIS) in neuradne ustne informacije večjih semenarskih hiš

Izvorna baza podatkov
Sortna Lista RS, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Skrbnik podatkov

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

 

Datum zajema podatkov
16.10.2019
Podatki za obdobje
1997–2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti: Realno sliko biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin v Sloveniji bi dobili z analizo stanja pridelave avtohtonih sort (slovenski genski material), vendar teh podatkov ni in bi bili tudi neprimerljivi z dosedanjim nizom podatkov. Kazalec kaže število sort pri posamezni vrsti, ki so registrirane in vpisane v Sortno listo RS, ne kaže pa dejansko število sort v pridelavi. Ocena deleža petih najpomembnejših sort pri izbranih vrstah kmetijskih rastlin izhaja delno iz podatkov površine semenskih posevkov v Sloveniji in ocene prodanih količin semena posameznih sort na trgu.
         Sorta lista ne odraža dejanskega števila sort v pridelavi. O sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju, pri čemer ti podatki podcenijo proti virusu Y odporne sorte, ki jih pridelovalci lahko razmnožujejo sami in jih statistika ne zajame. Statistika prav tako ne zajame del semena, ki ga pridelovalci kupijo direktno v tujini. Prav tako pa so podatki o sortni sestavi lahko zavajajoči, saj je za veliko sort znano, da jih dobavitelji prodajo le zanemarljive količine.
         Kazalec prikazuje skupno število sort na Slovenski sortni listi, kar pa pogosto ne prikazuje dejanskega stanja setvene strukture. Za dejansko stanje nimamo uradnih podatkov, poleg tega podatki niso primerljivi s podatki prejšnjih let.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
         Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
         Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 3
         Točnost: 2
         Časovna primerljivost: 3
         Prostorska primerljivost: 2


TWITTER