KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Delež petih najpomembnejših sort za posamezno vrsto kmetijskih rastlin prevladuje pri večini od njih, razen pri koruzi, navadni pšenici in krompirju. Skupno število sort v pridelavi se je pri navedenih treh skupinah kmetijskih rastlin od leta 1997 povečalo in opazna je tudi usmeritev k večji raznovrstnosti, pri drugih poljščinah pa je bilo število nespremenjeno ali pa se je zmanjševalo.


Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2007. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu. V datoteki EuroSemStats, ki jo vzdržuje NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, Velika Britanija), temelji ocena na podatkih držav EU o površini pod semensko pridelavo, v Sloveniji pa izhaja iz podatkov za skupno rastlinsko pridelavo, razen za krompir, pri čemer o sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju.


Grafi

Slika KM15-1: Skupno število sort po posameznih skupinah poljščin, ki so bile registrirane in potrjene za prodajo
Prikaži podatke
1990 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2008
Strno žito (pšenica) število sort np 108 108 129 126 116 135 135 136 136
Okopavine krompir število sort np 50 50 62 58 61 60 60 60 58
Okopavine - sladkorna pesa število sort np 21 21 20 20 21 18 18 18 13
Koruza število sort 460 111 111 133 156 157 184 184 189 234
Krmne rastline - trava število sort np 66 66 75 78 75 76 76 69 66
Krmne rastline - trava (okrasna) število sort np 34 34 44 45 46 50 50 49 53
Krmne rastline - metuljnice število sort np 48 48 49 46 40 42 42 41 66
Krmne rastline - druge krmne rastline (tudi zrnate stročnice, grašica in rastline za podor) število sort np 62 62 71 65 56 60 60 50 43
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - oljnice število sort np 37 37 39 34 34 30 30 22 24
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) -predivnice število sort np 8 8 8 9 10 10 10 9 9
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - hmelj število sort np 12 12 13 13 13 14 14 14 14
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - drugo število sort np 10 10 10 6 3 3 3 3 1
Slika KM15-2: Delež petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino
Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2007
Koruza % 41 42 46 46 35 37 38 39 35
Krompir % 58.4 54.5 50.6 50.8 52.9 54.1 55.5 55.9 45
Navadna pšenica % 93 70.9 70.6 64.4 68 62.7 54.5 48.6 35
Navadni ječmen % 87 87.6 90.9 85.2 85.4 71.1 75.7 75 69
% 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Tritikala % 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Oves % 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Slika KM15-3: Primerjava deleža petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino v državah EU-15 in SLO za leto 2001
Viri: 

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2005; EuroSemStats, 2002.

Prikaži podatke
Slovenija Belgija Velika Britanija Luksemburg Nemčija
Krompir % 52.9 96.68 43.64 77.35 24.4
Navadna pšenica % 68 33.68 64.66 50.09 31.45
Navadni ječmen % 85.4 75.55 68.42 62.77 46.47

Cilji

Cilj je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in pogodb: Konvencije o biološki raznovrstnosti, mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo, akcijskega načrta EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti in genskih virov za prehrano in kmetijstvo, državnih programov, na primer za varstvo okolja, za varstvo narave, za razvoj podeželja in Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP), ter strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Poleg tega je cilj ohranjanje čim večje biotske in sortne raznovrstnosti v rastlinski pridelavi, ki je osnova za pridelavo hrane, ter ohranjanje krajinske pestrosti, vira dohodkov za preživetje na kmetijah ter dela naravne in kulturne dediščine.


Skupno število sort v pridelavi se je od leta 1997 povečalo pri koruzi ter navadni pšenici in krompirju, pri drugih poljščinah pa je število nespremenjeno ali se zmanjšuje, na primer pri oljnicah.

V letih od 1990 do 1997 je pridelovanje pšenice v Sloveniji temeljilo na dveh sortah, in sicer marija in ana. Z njima je bilo posejano več kakor 60 % njiv. Od leta 1997 pa do leta 2007 se je število sort v setveni sestavi pšenice precej povečalo. Največji delež ima sorta žitarka, sledijo pa ji soissons, profit, renan in v zadnjih letih isengrain. V Sloveniji pridelujemo ječmen večinoma za krmo in podobno kakor pri pšenici je njegovo pridelovanje v letih od 1990 do 1997 temeljilo na treh sortah. Število sort ječmena v pridelavi se je precej povečalo po letu 2000. Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Z daljšanjem Slovenske sortne liste v zadnjih letih se povečuje število sort v prodaji, hkrati pa se zmanjšujejo deleži posameznih sort v celotni pridelavi.

Skupno število hibridov koruze je po letu 1990 do leta 1997 upadlo za več kakor štirikrat, kar je posledica pretrganih tržnih tokov z republikami nekdanje skupne države. Po letu 1997 je število hibridov naraslo na 234 v letu 2008. Vzrok za razmeroma veliko hibridov koruze na sortni listi in na trgu s semenskim materialom je v raznovrstnih podnebnih in talnih razmerah, ki omogočajo pridelovanje hibridov iz vseh zrelostnih razredov. Do okoli leta 2000 so na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Po letu 2000 se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati, saj se je opuščala množitev slovenskih sort, tako da so s trga skoraj povsem izginile. V zadnjih dveh letih so se zopet v manjšem obsegu začele pojavljati slovenske sorte. Za trg trav in metuljnic pa je značilno, da je sedanja ponudba pestrejša: če sta v prejšnjem obdobju pri posamezni vrsti prevladovali dve ali kvečjemu tri sorte, jih je zdaj pri večini vrst v setveni sestavi več. Toda pri metuljnicah, ki se sejejo predvsem v kratkotrajnih mešanicah, je v setveni sestavi le ena ali kvečjemu dve sorti. To velja za vse obdobje od 1990 do danes.


Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni podatki iz Seznama potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ (Ur. l. SFRJ za leta 1987–1990), Sortne liste poljščin, vrtnin, vinske trte in sadnih rastlin, Semenarskega kataloga Semenarne Ljubljana, d. d, Pregleda registriranih sort in sort za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji ter Statistični letopisi RS za zadnjih deset let.
Skrbnik podatkov: Fitosanitarna uprava RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Semenarna Ljubljana, d. d.., Statistični urad Republike Slovenije.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti: Podatki so povzeti iz letnih poročil in publikacij Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Fitosanitarna uprava RS (vir: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva ter objave FURS MKGP, za leta 1997–2005) in podatkov o prodaji semena za posamezne poljščine (vir: FURS, MKGP, Semenarna Ljubljana, d. d. – neuradni podatki). Osnovni vir so podatki o prijavah za varstvo in vpis ter umik z nacionalne sortne liste, pa tudi letopisi Statističnega urada Republike Slovenije. Za leta do 1990 je edini vir Seznam potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ. O sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju, pri čemer ti podatki podcenijo proti virusu Y odporne sorte, ki jih pridelovalci lahko razmnožujejo sami in jih statistika ne zajame. Če bi vzeli za osnovo sortno listo 2008, bi prišlo do precej podcenjenih podatkov glede na dejansko stanje. Za nekatere sorte krmnih in industrijskih rastlin je namreč dovoljeno trženje, bile so pa izbrisane iz sortne liste. Prav tako je dovoljeno trženje vseh sort iz Skupnega kataloga. Način prikaza še najbližji dejanskemu stanju, kljub temu je po našem mnenju število nekoliko precenjeno, saj se nekatere sorte iz seznama ne tržijo.
Ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Primernost: 1, Točnost: 2, Primerljivost v času: 3, Primerljivost v prostoru: 1.

Podatki za EU-15
Izvorna baza podatkov: EuroSemStats database 2002, mantained and distributed by NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, UK).


TWITTER