KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Delež petih najpomembnejših sort za posamezno vrsto kmetijskih rastlin prevladuje pri večini od njih, razen pri koruzi, navadni pšenici in krompirju. Skupno število sort v pridelavi se je pri navedenih treh skupinah kmetijskih rastlin od leta 1997 povečalo in opazna je tudi usmeritev k večji raznovrstnosti, pri drugih poljščinah pa je bilo število nespremenjeno ali pa se je zmanjševalo.


Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2009. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu. V datoteki EuroSemStats, ki jo vzdržuje NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, Velika Britanija), temelji ocena na podatkih držav EU o površini pod semensko pridelavo, v Sloveniji pa izhaja iz podatkov za skupno rastlinsko pridelavo, razen za krompir, pri čemer o sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju.


Grafi

Slika KM15-1: Skupno število sort po posameznih skupinah poljščin, ki so bile registrirane in potrjene za prodajo
Viri: 

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1990 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2008
Strno žito (pšenica) število sort np 108 108 129 126 116 135 135 136 136
Okopavine krompir število sort np 50 50 62 58 61 60 60 60 58
Okopavine - sladkorna pesa število sort np 21 21 20 20 21 18 18 18 13
Koruza število sort 460 111 111 133 156 157 184 184 189 234
Krmne rastline - trava število sort np 66 66 75 78 75 76 76 69 66
Krmne rastline - trava (okrasna) število sort np 34 34 44 45 46 50 50 49 53
Krmne rastline - metuljnice število sort np 48 48 49 46 40 42 42 41 66
Krmne rastline - druge krmne rastline (tudi zrnate stročnice, grašica in rastline za podor) število sort np 62 62 71 65 56 60 60 50 43
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - oljnice število sort np 37 37 39 34 34 30 30 22 24
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) -predivnice število sort np 8 8 8 9 10 10 10 9 9
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - hmelj število sort np 12 12 13 13 13 14 14 14 14
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - drugo število sort np 10 10 10 6 3 3 3 3 1
2009
Strno žito (pšenica) število sort 59
Okopavine krompir število sort 59
Okopavine - sladkorna pesa število sort 5
Koruza število sort 250
Krmne rastline - trava število sort 21
Krmne rastline - trava (okrasna) število sort 0
Krmne rastline - metuljnice število sort 12
Krmne rastline - druge krmne rastline (tudi zrnate stročnice, grašica in rastline za podor) število sort 9
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - oljnice število sort 7
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) -predivnice število sort 0
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - hmelj število sort 15
Industrijske rastline (brez sladkorne pese) - drugo število sort 0
Slika KM15-2: Delež petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino
Viri: 

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2007 2008
Koruza % 41 42 46 46 35 37 38 39 35 35
Krompir % 58.4 54.5 50.6 50.8 52.9 54.1 55.5 55.9 45 35
Navadna pšenica % 93 70.9 70.6 64.4 68 62.7 54.5 48.6 35 27
Navadni ječmen % 87 87.6 90.9 85.2 85.4 71.1 75.7 75 69 60
% 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Tritikala % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Oves % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2009
Koruza % 35
Krompir % 35
Navadna pšenica % 30
Navadni ječmen % 60
% 100
Tritikala % 100
Oves % 100
Slika KM15-3: Primerjava deleža petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino v državah EU-15 in SLO za leto 2001
Viri: 

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2005; EuroSemStats, 2002.

Prikaži podatke
Slovenija Belgija Združeno kraljestvo Luksemburg Nemčija
Krompir % 52.9 96.68 43.64 77.35 24.4
Navadna pšenica % 68 33.68 64.66 50.09 31.45
Navadni ječmen % 85.4 75.55 68.42 62.77 46.47

Cilji

- ohranjanje čim večje biotske in sortne raznovrstnosti v rastlinski pridelavi, ki je osnova za pridelavo hrane, ter ohranjanje krajinske pestrosti, vira dohodkov za preživetje na kmetijah ter dela naravne in kulturne dediščine


Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

Skupno število sort v pridelavi se je od leta 1997 povečevalo pri koruzi ter navadni pšenici in krompirju, pri drugih poljščinah pa je število nespremenjeno ali se je zmanjševalo, na primer pri oljnicah. V zadnjem letu pa smo opazili strmo znižanje števila sort pri pšenici in krmnih rastlinah. Razlog za znižanje je, da je mnogim sortam, ki so bile prej na sortni listi in kasneje na seznamu sort za katere je dovoljeno trženje v Sloveniji, potekel datum dovoljenega trženja. Na sortno listo na novo vpisujejo zelo redko oz. velja skupni katalog. V praksi se trži več sort, vendar bi realne podatke težko dobili (tudi uradnih podatkov ni), poleg tega pa ti podatki ne bi bili primerljivi s prejšnjimi leti (drug vir podatkov).

V letih od 1990 do 1997 je pridelovanje pšenice v Sloveniji temeljilo na dveh sortah, in sicer marija in ana. Z njima je bilo posejano več kakor 60 % njiv. Od leta 1997 pa do leta 2008 se je število sort v setveni sestavi pšenice precej povečalo. V letošnjem letu pa beležimo drastično znižanje vpisanih sort v sortni listi, ker je marca 2009 poteklo začasno dovoljenje za trženje več kot polovici vpisanih sort. Največji delež ima sorta žitarka, sledijo pa ji soissons, profit, renan in v zadnjih letih isengrain. V Sloveniji pridelujemo ječmen večinoma za krmo in podobno kakor pri pšenici je njegovo pridelovanje v letih od 1990 do 1997 temeljilo na treh sortah. Število sort ječmena v pridelavi se je precej povečalo po letu 2000. Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Z daljšanjem Slovenske sortne liste v zadnjih letih se povečuje število sort v prodaji, hkrati pa se zmanjšujejo deleži posameznih sort v celotni pridelavi.

Skupno število hibridov koruze je po letu 1990 do leta 1997 upadlo za več kakor štirikrat, kar je posledica pretrganih tržnih tokov z republikami nekdanje skupne države. Po letu 1997 je število hibridov naraslo na 234 v letu 2008 ter na 250 v letu 2009. Vzrok za razmeroma veliko hibridov koruze na sortni listi in na trgu s semenskim materialom je v raznovrstnih podnebnih in talnih razmerah, ki omogočajo pridelovanje hibridov iz vseh zrelostnih razredov. Do okoli leta 2000 so na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Po letu 2000 se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati, saj se je opuščala množitev slovenskih sort, tako da so s trga skoraj povsem izginile. V zadnjih treh letih so se zopet v manjšem obsegu začele pojavljati slovenske sorte. Za trg trav in metuljnic pa je bilo do lanskega leta značilno, da je ponudba pestrejša: če sta v prejšnjem obdobju pri posamezni vrsti prevladovali dve ali kvečjemu tri sorte, jih je zdaj pri večini vrst v setveni sestavi več. Toda pri metuljnicah, ki se sejejo predvsem v kratkotrajnih mešanicah, je v setveni sestavi le ena ali kvečjemu dve sorti. To velja za vse obdobje od 1990 do 2009. V letošnjem letu pa se je število sort krmnih rastlin znižalo zaradi podobnega vzroka kot pri strnih žitih.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), Zakonu o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (Uradni list RS, št. 100/05), Zakonu o varstvu novih sort rastlin - Uradno prečiščeno besedilo /ZVNSR-UPB1/ (Ur.l. RS, št.113/06), Zakonu o ratifikaciji mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (Ur.l. RS, št. 13/99), Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin(Ur.l. RS, št. 58/02, 45/04 - ZdZPKG, 86/04 in 41/09)
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni podatki iz Seznama potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ (Ur. l. SFRJ za leta 1987–1990), Sortne liste poljščin, vrtnin, vinske trte in sadnih rastlin, Semenarskega kataloga Semenarne Ljubljana, d. d, Pregleda registriranih sort in sort za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji ter Statistični letopisi RS za zadnjih deset let.
Skrbnik podatkov: Fitosanitarna uprava RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Semenarna Ljubljana, d. d.., Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 9. november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz letnih poročil in publikacij Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Fitosanitarna uprava RS (vir: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva ter objave FURS MKGP, za leta 1997–2009) in podatkov o prodaji semena za posamezne poljščine (vir: FURS, MKGP, Semenarna Ljubljana, d. d. – neuradni podatki). Osnovni vir so podatki o prijavah za varstvo in vpis ter umik z nacionalne sortne liste, pa tudi letopisi Statističnega urada Republike Slovenije. Za leta do 1990 je edini vir Seznam potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ.
Metodologija obravnavanja podatkov: Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti: O sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju, pri čemer ti podatki podcenijo proti virusu Y odporne sorte, ki jih pridelovalci lahko razmnožujejo sami in jih statistika ne zajame. Če bi vzeli za osnovo sortno listo 2008, bi prišlo do precej podcenjenih podatkov glede na dejansko stanje. Za nekatere sorte krmnih in industrijskih rastlin je namreč dovoljeno trženje, bile so pa izbrisane iz sortne liste. Prav tako je dovoljeno trženje vseh sort iz Skupnega kataloga. Način prikaza še najbližji dejanskemu stanju, kljub temu je po našem mnenju število nekoliko precenjeno, saj se nekatere sorte iz seznama ne tržijo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za EU-15:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Uporabljeni so bili podatki iz EuroSemStats database 2002.
Skrbnik podatkov: NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, UK).
Datum zajema podatkov za kazalec: 9. november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz datotek posredovanih s strani NIAB. Aktualni podatki še niso na voljo.
Metodologija obdelave podatkov:Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za izbrane države, Belgija, Združeno kraljestvo, Luksemburg, Nemčija je bila mogoča primerjava uporabljenih in prikazanih podatkov.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009. Pregled registriranih sort in sort, za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji.


TWITTER