Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.

Kot je razvidno iz kazalca rabe končne energije po sektorjih [EN10], gospodinjstva v Sloveniji porabijo 22 odstotkov končne energije. Zmanjševanja vpliva gospodinjstev na okolje s pomočjo zmanjševanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je možno samo z zmanjševanjem končne rabe energije v gospodinjstvih. To lahko uresničimo na najmanj dva načina: z enkratnimi naložbami v energetsko učinkovitejše tehnologije (npr. izolacija stavb) in učinkovitejšim vsakodnevnim ravnanjem z energijo (npr. ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti, souporaba energetsko varčnejših naprav, nakup le nujno potrebnih električnih naprav).

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010 z enakimi vprašanji. V 15-letnem obdobju (2010-2025) lahko opazimo statistično pomembno pozitivno spremembo pri razmišljanju gospodinjstev o učinkoviti rabi energije, hkrati pa stagnacijo v njihovem odnosu do porabe energije.

Meritve v obdobju od 2010 do 2019 nakazujejo na opazen pozitiven trend pri mnenju o porabi energije v gospodinjstvih (slika RE01-1). Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je glede na rezultate iz leta 2010 povečal za 8 odstotnih točk (2019: 27 %, 2010: 19 %). Od leta 2019 do leta 2025 pa je opazen negativen trend, saj se je delež gospodinjstev s samooceno nizke ali zelo nizke porabe energije znižal za 6 odstotnih točk (2025; 21 %) in dosega podobno raven kot jo je leta 2010. Nasprotno pa rezultat še vedno kaže na velik potencial za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2025 kaže, da 60 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo oz. 18 % kot visoko ali zelo visoko. To pomeni, da potencial za zmanjšanje porabe končne energije obstaja v 670.630 (78 %) od 859.782 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2021). 

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna kažejo odgovori na vprašanje ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Rezultati kažejo, da je velika večina gospodinjstev dobro seznanjena s porabo energije v stanovanju (slika RE01-2). Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila »drži« in »popolnoma drži« variira med 71 % (2011) in 85 % (2015). Statistično pomemben pozitiven trend je razviden v razporeditvi odgovorov med možnostma »drži«” in »popolnoma drži«. Glede na merjenje leta 2010 se je v letu 2025 za 21 odstotnih točk povečal delež tistih, ki so popolnoma seznanjeni z rabo energije v stanovanju (2025: 38 %, 2010: 17 %). Ta rezultat kaže na večjo ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.

Leta 2025 so dobre tri četrtine (77 %) anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo o učinkovitejši rabi energije (slika RE01-3). Tako kot pri oceni porabe energije v gospodinjstvih tudi tu najprej opazimo pozitiven trend. V obdobju 2011 do 2017 se je delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši rabi energije povečal za 22 odstotnih točk (2017: 91 %, 2011: 69 %). Nato pa se je trend obrnil navzdol, in sicer do leta 2025 je padel za 14 odstotnih točk (2025: 77 %). Kljub temu je delež teh gospodinjstev še vedno 8 odstotnih točk višji kot v letu 2011, tako da je v primerjavi z začetnim letom merjenja opazen pozitiven trend. Na drugi strani pa je zaznan tudi negativen trend povečanja deleža gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorili z »ne vem« (2025: 7 %; 2011: 0,3 %).

Rezultati križanja podatkov iz vprašanj o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije kažejo, da ni večjih razlik pri razmišljanju o učinkoviti rabi energije med gospodinjstvi glede na ocenjeno porabo energije (slika RE01-4). O učinkovitejši rabi energije razmišlja 79% gospodinjstev z nizko oz. zelo nizko porabo energije, 78% tistih s srednjo porabo in 77% gospodinjstev z visoko oz. zelo visoko porabo energije. Nasprotno pa rezultati kažejo, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabila energijo statistično večji pri gospodinjstvih z nizko oz. zelo nizko (16 %) v primerjavi s tistimi z visoko ali zelo visoko porabo (12 %).

To pomeni, da 402.378 (78 %) od 515.869 gospodinjstev s srednjo in 119.166 (77 %) od 154.761 gospodinjstev z visoko in zelo visoko porabo energije razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo v svojih domovih. Torej statistično gledano 521.544 od 670.630 gospodinjstev, pri katerih obstaja potencial za zmanjšanje količine porabljene energije, hkrati razmišlja tudi o učinkoviti rabi energije.

Analiza podatkov po združenih statističnih regijah (slika RE01-5) kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka v posavski in jugovzhodni Sloveniji (81 % do 90 %). Nekoliko manjši delež teh gospodinjstev pa je v vseh ostalih združenih regijah, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: pomurska in podravska, koroška, savinjska in zasavska, gorenjska, primorsko-notranjska, obalno-kraška in goriška, zadnja pa je osrednjeslovenska regija (71 % do 80 %).