Kazalnik energetska učinkovitost v industriji prikazuje gibanje indeksa učinkovitosti rabe energije v industriji, ki je izračunan na podlagi analize intenzivnosti rabe energije po panogah izračunane kot kvocient rabe energije in gibanja indeksa proizvodnje ter strukture rabe energije v industriji. Uporabljena je bila metodologija razvita v sklopu EU projekta ODYSSEE-MURE[1] – indeks ODEX. Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo, saj njeno povečanje ob enaki aktivnosti prispeva k zmanjšanju rabe energije. V kazalniku je zato analizirana tudi razdelitev rabe energije v industriji po panogah kemična industrija, proizvodnja kovin, proizvodnja mineralnih nekovinskih izdelkov, papirna industrija, proizvodnja strojev in naprav, živilska in tobačna industrija, tekstilna industrija, lesna industrija, proizvodnja vozil in plovil, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo.

[1]     https://www.indicators.odyssee-mure.eu/

V industriji se v Sloveniji največ energije porabi pri proizvodnji kovin. Leta 2023 je njen delež v celotni rabi energije v industriji znašal 18 %. Dodatno lahko ta sektor razdelimo na proizvodnjo jekla, na katero je odpadlo slabi dve tretjini rabe sektorja, in proizvodnjo neželeznih kovin. Raba energije v tej panogi se je v letih 2022 in 2023 znatno znižala, v največji meri kot posledica opustitve proizvodnje primarnega aluminija. Po rabi energije je leta 2023 sledila proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (cement, apno itd.) s 17-odstotnim deležem. Proizvodnja strojev in naprav je predstavljala 14 %, kemična industrija 13 %, papirna industrija pa 11 % rabe energije. Naštete panoge so leta 2023 skupaj predstavljale slabe tri četrtine rabe energije v industriji. Ostale panoge so živilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja prevoznih sredstev, lesna industrija, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo.

Učinkovitost rabe energije v industriji se je v obdobju 2005–2023 izboljšala, kar pomeni, da se je raba energije na enoto industrijske proizvodnje zmanjšala. V letih 2005–2008 je bilo izboljševanje učinkovitosti zelo hitro, leta 2009 je sledilo njeno zmanjšanje, kar lahko pripišemo gospodarski krizi, ki je povzročila upad industrijske proizvodnje. Proizvodne naprave imajo namreč boljše izkoristke pri polni obremenitvi. Od leta 2009 do leta 2023 se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in s tem naraščanja industrijske proizvodnje, strukturnih sprememb ter izboljšanja učinkovitosti procesov, učinkovitost zopet povečuje. Leta 2022 je bilo izboljšanje učinkovitosti zopet večje kot v predhodnih letih. Indeks energetske učinkovitosti v industriji je bil leta 2022 za 41 % nižji kot leta 2005. Leta 2023 se je nadaljevalo počasno izboljšanje energetske učinkovitosti, in sicer za 2 odstotni točki, kar pomeni, da je bila energetska učinkovitost rabe energije v industriji leta 2023 glede na leto 2005 višja za 43 %.

Analiza gibanja indeksa energetske učinkovitosti po glavnih panogah, glede na rabo energije, pokaže zelo raznolike trende. Najbolj razgiban trend je opazen pri proizvodnji jekla in proizvodnji neželeznih kovin. Pri proizvodnji jekla se je indeks leta 2009 močno povečal, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje jekla zaradi gospodarske krize. Sledilo je zmanjševanje indeksa zaradi gospodarskega okrevanja, leta 2012 pa se je indeks povečal in od takrat se je z manjšimi variacijami povečeval do leta 2019, ko je bila dosežena 4 odstotne točke nižja vrednost kot je bila leta 2005. Od leta 2020 se učinkovitost zopet povečuje, tako da je bila leta 2023 15 % boljša kot leta 2005. Trend pri neželeznih kovinah je bil v času gospodarske krize ravno obraten kot pri jeklu, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje primarnega aluminija, ki je energetsko zelo intenziven proces. S povečanjem proizvodnje leta 2011 se je indeks energetske učinkovitosti proizvodnje neželeznih kovin povečal in na tej ravni ostal do leta 2017, ko se je proizvodnja primarnega aluminija zopet začela zmanjševati in bila leta 2023 ukinjena. Z občutnim zmanjšanjem proizvodnje primarnega aluminija in nadomeščanjem s sekundarnim aluminijem se je učinkovitost celotne panoge močno izboljšala. Manjše izboljšanje učinkovitosti rabe energije je opaziti še pri proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov. Na gibanje, dokaj podobno kot pri proizvodnji kovin, vpliva nihanje proizvodnje zaradi situacije v gradbeništvu. Proizvodnja cementa je bila najmanjša leta 2011, kar sovpada z največjo vrednostjo indeksa energetske učinkovitosti v tej panogi. Učinkovitost se je slabšala še do leta 2014, potem pa se je močno izboljšala. Po letu 2015 ni opaznega trenda glede energetske učinkovitosti v tej panogi. V kemični industriji, papirni industriji ter proizvodnji strojev in naprav se je učinkovitost rabe energije občutno izboljševala skozi celotno obdobje, z občasnimi popravki.