Kazalec prikazuje površine kmetijskih zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v Sloveniji v obdobju 2015–2022. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih skupin okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v posameznem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Neto površine zemljišč pa predstavljajo površine, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko okoljski ukrep (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep). Relativni agregatni kazalec tako prikazuje delež bruto in neto površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah. Kazalec prikazuje tudi delež površin v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi, na katerih se izvajajo glavne skupine kmetijsko okoljskih ukrepov, za države članice EU-27. Z letom 2023 so se KOPOP ukrepi začeli izvajati v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027, vendar podatki  niso neposredno primerljivi s tistimi iz programskega obdobja 2014-2022. Ta kazalec tako ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa v kolikšni meri kmetijska gospodarstva podpirajo okolju prijazne načine kmetijske proizvodnje.

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine kmetijske proizvodnje, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahteva več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Podpore v okviru kmetijsko okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (2004–2006, 2007–2013, 2014–2022 in 2023–2027). V letu 2015 so se začeli izvajati ukrepi po novem programu za obdobje 2014–2020, ki se je podaljšalo do konca leta 2022. Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila vsebinsko zasledujejo podobne cilje kot v prejšnjih obdobjih in so se v tem obdobju izvajala v okviru 19. operacij, ki vsebujejo skupno več kot 50 obveznih in izbirnih zahtev.

Neto površina kmetijskih zemljišč s kmetijsko okoljskimi ukrepi se je v programskem obdobju 2015–2022 gibala med 65.354 ha in 99.628 ha in je v letu 2022 znašala 97.652 ha. Pri tem je opaziti povečanje v letu 2016, med letom 2020 in 2022 pa se le ta ni pomembno spreminjala. Tako se je obseg površin s KOPOP ukrepi med letoma 2015 in 2016 povečal za 45 % (29.398 ha), saj se je z novim programskim obdobjem skupne kmetijske politike v sheme na novo vključilo več kmetijskih gospodarstev. Neto delež kmetijskih zemljišč, na katerih se izvajajo KOPOP ukrepi, se je tako gibal podobno kot obseg zemljišč s KOPOP ukrepi in je v letu 2022 dosegel 20,4 % KZU. Od vseh kmetijsko okoljskih ukrepov je največ površin vključenih v operacijo poljedelstvo in zelenjadarstvo (64.856 ha v letu 2019). Najmanj, le 3 ha v letu 2022, pa je površin kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključene v operacijo košnja grbinastih travnikov. Glede na podatke letnih poročil o izvajanju Programa razvoja podeželja v državah članicah EU-27 je prikazan delež vključenih površin, na katerih se izvaja posamezna skupina kmetijsko okoljskih ukrepov (biodiverziteta, varovanje voda, preprečevanje erozije tal). Slovenija dosega zastavljene cilje za leto 2022. Delež bruto površin kmetijskih zemljišč v uporabi s KOPOP ukrepi, ki naslavljajo biodiverziteto znaša 58,0 % (cilj je 33,0 %), tistih, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda znaša 51,8 % (cilj je 28,9 %) in tistih, ki naslavljajo preprečevanje erozije tal pa znaša 53,5 % (cilj je 31,4 %). Prav tako je na ravni EU cilj za ukrepe, ki naslavljajo biodiverziteto, s 18,7 % KZU dosežen (cilj je 17,3 %). Enako velja za ukrepe na področju preprečevanja erozije tal, kjer je na ravni EU v tovrstne ukrepe vključenih 15,5 % KZU (cilj je 14,0 %). Tudi v primeru površin z ukrepi, ki izboljšujejo varovanje voda je cilj (14,5 %) s 15,9 % KZU že tudi dosežen. Slovenija se po doseganju ciljev uvršča v krog držav EU, ki so presegle zastavljene cilje za leto 2022.

Na področju biodiverzitete najbolj izstopajo Avstrija, Luksemburg in Estonija, ki močno presegajo zastavljene cilje za leto 2022, medtem ko najbolj zaostaja Litva. Pri površinah, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda prednjačita Avstrija in Finska, medtem ko v Litvi in na Nizozemskem teh okoljskih ukrepov praktično ne izvajajo. Največji delež površin z ukrepi, ki prispevajo k preprečevanju erozije tal imajo v Avstriji in na Finskem, medtem ko imata Nizozemska in Bolgarija najnižji delež.