Kazalec prikazuje površine kmetijskih zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v Sloveniji v obdobju 2015–2021. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih skupin okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v posameznem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Neto površine zemljišč pa predstavljajo površine, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko okoljski ukrep (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep). Relativni agregatni kazalec tako prikazuje delež bruto in neto površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah. Kazalec prikazuje tudi delež površin v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi, na katerih se izvajajo glavne skupine kmetijsko okoljskih ukrepov, za države članice EU.

Z letom 2015 so se KOPOP ukrepi začeli izvajati po novem programu in tako podatki niso primerljivi s tistimi iz obdobja pred letom 2015. Ta kazalec tako ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na tiste ukrepe kmetijske politike, ki podpirajo okolju prijazne načine kmetijske proizvodnje.

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine kmetijske proizvodnje, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (2004–2006, 2007–2013 in 2014–2020). V letu 2015 so se začeli izvajati ukrepi po novem programu za obdobje 2014–2020, ki sicer zajema obdobje do vključno leta 2022. Nova kmetijsko okoljska-podnebna plačila vsebinsko zasledujejo podobne cilje kot v prejšnjih obdobjih, izvajajo pa se v okviru 19. operacij, ki vsebujejo skupno več kot 50 obveznih in izbirnih zahtev. Zaradi razlik v vrstah in številu ukrepov, površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe v letu 2015, niso neposredno primerljive s površinami kmetijsko okoljskih-ukrepov v programskem obdobju 2007–2013.

Neto površina kmetijskih zemljišč s kmetijsko okoljskimi ukrepi se je iz 131.410 ha v letu 2015 povečala na 160.132 ha v letu 2021. Pri tem je opaziti povečanje na začetku in na koncu obravnavanega obdobja, med letom 2016 in 2020 pa se površina ni pomembno spreminjala. Tako se je obseg površin s KOPOP ukrepi med letoma 2015 in 2016 povečal za 14 % (17.938 ha), ko se je z novim programskim obdobjem skupne kmetijske politike, v sheme na novo vključilo več kmetijskih gospodarstev. Med letoma 2020 in 2021 se je obseg zemljišč s KOPOP ukrepi povečal za 6 % (8.725 ha). Neto delež kmetijskih zemljišč, na katerih se izvajajo KOPOP ukrepi, se je tako gibal podobno kot obseg zemljišč s KOPOP ukrepi in je v letu 2021 dosegel 33,4 % KZU. Od vseh kmetijsko okoljskih ukrepov je največ površin vključenih v operacijo poljedelstvo in zelenjadarstvo (63.656 ha v letu 2019). Najmanj, le 3 ha v letu 2019 pa je površin kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključene v operacijo košnja grbinastih travnikov.

Glede na podatke iz poročil European Network for Rural Development (ENRD, 2022) o vključenih površinah, na katerih se izvaja posamezna skupina kmetijsko okoljskih ukrepov (biodiverziteta, varovanje voda, preprečevanje erozije tal), pa Slovenija dosega zastavljene cilje za leto 2023. Delež bruto površin kmetijskih zemljišč v uporabi s KOPOP ukrepi, ki naslavljajo biodiverziteto znaša 45,4 % (cilj je 33,0 %), tistih, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda znaša 40,6 % (cilj je 28,9 %) in tistih, ki naslavljajo preprečevanje erozije tal pa znaša 41,9 % (cilj je 31,4 %). Prav tako je na ravni EU cilj za ukrepe , ki naslavljajo biodiverziteto, s 17,7 % KZU dosežen (cilj je 17,3 %). Enako velja za ukrepe na področju preprečevanja erozije tal kjer je na ravni EU v tovrstne ukrepe vključenih 14,1 % KZU (cilj je 13,9 %). V primeru površin z ukrepi, ki izboljšujejo varovanje voda pa cilj (14,4 %) s 14,2 % KZU še ni dosežen.

Tako se Slovenija po doseganju ciljev uvršča v krog držav EU, ki so presegle zastavljene cilje za leto 2023. Med državami v tej skupini najbolj izstopa Malta, ki močno presega zastavljene cilje za leto 2023. Izmed posameznih držav članic EU, za zadanimi cilji na področju biodiverzitete najbolj zaostaja Romunija. Pri površinah, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda in preprečevanje erozije tal pa, za zadanimi cilji, najbolj zaostaja Nizozemska.