KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] LULUCF
  4. Neto izpusti TGP sektorja LULUCF

[PO31] Neto izpusti TGP sektorja LULUCF
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2023 znašali -4.291 kt CO2 ekv. V tem letu so bili neto ponori večji za 1,7 % glede na leto prej in za 41 % manjši glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2024 povečal za približno 7 % glede na leto 2023. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2024 okoli 45 % od celotnega poseka, kar pomeni, da se je zopet nekoliko povečal.

 

[1]     Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021, Ljubljana, junij 2022 (http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2021_Porocilo_o_gozdovih_ZGS.pdf).

Kazalec neto izpusti TGP v sektorju LULUCF kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpusti po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispevajo izpusti in odvzemi CO2, ki so posledica sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpusti N2O nastajajo kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpusti N2O nastajajo zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalca prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.

Grafi

Slika PO31-1: Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF leta 2005 in v obdobju 2010−2023
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2023
2005 -7216,60
2010 -7156,20
2011 -7056,60
2012 -6981,20
2013 -5287,20
2014 484,90
2015 580,10
2016 728
2017 723,70
2018 821,80
2019 -4528,20
2020 -4336,90
2021 -4318,70
2022 -4218,60
2023 -4291,10

Cilji

V obdobju 2021–2025 je treba ob upoštevanju prilagodljivosti zagotoviti, da v tem sektorju ne bodo proizvedeni neto izpusti, kar določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt iz leta 2020 (NEPN 2020), ki cilj povzema po uredbi (EU) 2018/841[1]. Poleg tega je treba zagotoviti, da v obdobju 2026–2029 vsota razlik med izpusti in odvzemi toplogrednih plinov na ozemlju Slovenije in v vseh kategorijah poročanja zemljišč, ter povprečno vrednostjo podatkov iz evidenc izpustov toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023 ne bo presegala proračuna za to obdobje, kot to izhaja iz uredbe (EU) 2023/839[2]. Cilj Slovenije za leto 2030 v skladu z NEPN, ki je bil sprejet leta 2024 (NEPN 2024), je doseči ponor v višini -146 kt CO2 ekv.

 

[1]     Uradni list Evropske unije L 156/1

[2]    Uradni list Evropske unije L 107/1

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2023 znašali -4.291 kt CO2 ekv. Ponori so se v letu 2023 povečali za 1,7 % glede na leto prej. V letu 2023 so k neto izpustom v sektorju največ oz. kar 97 % prispevala gozdna zemljišča, ki so največji vir ponorov. Poleg teh sta bili v tem letu vir ponorov še kategoriji travinje (-244 kt CO2 ekv) in pridobljeni lesni proizvodi
(-271 kt CO2 ekv), medtem ko so bile ostale kategorije (njivske površine, mokrišča, naselja in druga gozdna zemljišča) vir izpustov. Pri teh kategorijah je viden trend zmanjšanja izpustov glede na leto 2005, z izjemo mokrišč, kjer so se izpusti precej povečali, predvsem na račun konverzij iz gozdnih zemljišč. Ponori na gozdnih zemljiščih so se v letu 2023 zmanjšali za 40 % glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je delež sanitarnega poseka od celotnega letnega poseka v obdobju 2021–2024 povečal iz 26 na 45 %.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2013−2023 zmanjšala za slabih 19 %, kar pomeni, da so se ponori v sektorju LULUCF v zadnjem desetletju zmanjšali za skoraj petino. Razloga za to sta predvsem dva, in sicer usmeritev gozdarske stroke v večanje količine možnega poseka in vpliv naravnih motenj, ki so v obdobju 2014−2018 zelo prizadele slovenske gozdove.

Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz let 2006 in 2019.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec neto izpusti TGP v sektorju LULUCF (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpuste po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti in odvzemi CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
  • izpusti in odvzemi CO2 za pridobljene lesne proizvode,
  • neposredni izpusti N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
  • neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika,
  • izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izraženi v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpustov in ponorov CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpusti in ponori CO2 za zemljiške kategorije izračunajo kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednih izpustov N2O, ki so posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunajo na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Neto izpusti TGP

kt CO2 ekv

UNFCCC

(https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2023-crf-12apr23-AR5.zip)

2005, 2010−2023

marca za predpreteklo leto

enkrat letno

22. 5. 2025

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zadnje osvežitve
13.09.2025
Avtor(ji)

Boštjan Mali, GIS, pripravil v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja podnebnih ciljev in ciljev varstva zraka za MOPE