KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] LULUCF
  4. Neto izpusti TGP

[PO31] Neto izpusti TGP
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2020 znašale -4.736 kt CO2 ekv, kar pomeni, da so bili ponori v sektorju večji kot izpusti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije  se je posek v letu 2019 zmanjšal za okoli 13 % in v letu 2020 za kar 30 % glede na leto 2018. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil prvič po letu 2014 manjši od 50 %, kar je povezano z umirjanjem prenamnožitve podlubnikov in majhne poškodovanosti gozdov zaradi naravnih ujm v letih 2019 in 2020.

Opomba:

*1   ZGS. 2021. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2020. Ljubljana, marec 2021

Kazalec Neto izpusti TGP kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpustih po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispeva izpust in odvzem CO2, ki sta posledici sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpust N2O nastaja kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpust N2O nastajata zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalca prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.

Grafi

Slika PO31-1: Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF leta 2005 in v obdobju 2010−2020
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2020
2005 -7208,87
2010 -7158,37
2011 -7059,83
2012 -6959,51
2013 -5406,96
2014 612,10
2015 712,60
2016 873,68
2017 1010,33
2018 1061,80
2019 -4887,78
2020 -4735,80

Cilji

Državni cilji zmanjšanja izpustov, ki so določeni v OP TGP, v obdobju do leta 2020 po Odločbi 406/2009/ES ne vključujejo izpustov in ponorov, ki nastanejo v sektorju LULUCF. Vendar je v obdobju 2021-2030 treba zagotoviti, da v tem sektorju ne bodo proizvedeni neto izpusti, kar določa NEPN, ki cilj povzema po Uredbi (EU) 2018/841*2. V predlogu revidirane uredbe EU*3 je Evropska komisija Sloveniji določila cilj doseči ponor v višini 146 kt CO2 ekv v letu 2030.

Opombi:

*2   Uradni list Evropske unije L 156/1

*3   Evropska komisija, julij 2021

      (https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/revision-regulation-ghg-land-use-forestry_with-annex_en.pdf) 

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2020 znašale -4.736 kt CO2 ekv. Ponori so se v letu 2020 sicer zmanjšali za 3 % glede na leto prej, vendar so se le-ti povečali za 546 % v primerjavi z letom 2018 (gledano absolutno). K povečanju neto ponorov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2018 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zmanjšal za približno 13 % v letu 2019 oz. 30 % v letu 2020. V letu 2020 je sanitarna sečnja znašala 1,8 mio m3 dreves oz. 42 % celotnega poseka. To nakazuje, da se razmere v slovenskih gozdovih po naravnih motnjah umirjajo. Na ravni glavnih kategorij, po katerih se poroča v skladu s smernicami UNFCCC za sektor LULUCF, so k ponorom v letu 2020 prispevali gozdna zemljišča (-4.547 kt CO2 ekv), travinje (-403 kt CO2 ekv) in pridobljeni lesni proizvodi (-142 kt CO2 ekv). Na drugi strani so bile leta 2020 vir izpustov v skupni višini 350 kt CO2 ekv naslednje kategorije: njivske površine, naselja, mokrišča in druga zemljišča, od katerih so največ (tj. 55 %) izpustov prispevale njivske površine.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2020 zmanjšala za 34 %, kar pomeni, da so se ponori v primerjavi z letom 2010 zmanjšali za tretjino. Že v obdobju 2005−2010 je zaslediti padajoč trend ponorov v sektorju, kar lahko pripisujemo spremembi gozdarske politike, katere usmeritve za gozdove so spodbujale intenzivnejšo prakso gospodarjenja, kar se kaže tudi v povečevanju možnega poseka v okviru gozdnogospodarskih načrtov. Eden od razlogov za padajoč trend ponorov je tudi bližanje višine lesne zaloge optimalni. Upad ponorov je zaslediti predvsem od leta 2014 dalje, ko se je skupni posek, predvsem na račun povečane sanitarne sečnje, še povečal, poleg tega pa se je izrazito povečala tudi mortaliteta. Pričakovati je, da se bo obseg sanitarne sečnje in mortalitete v prihodnjih letih še zmanjšal.

Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Neto izpusti TGP (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpustov po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti in odvzemi CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
  • izpusti in odvzemi CO2 za pridobljene lesne proizvode,
  • neposredni izpusti N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
  • neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika,
  • izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.

Neto izpusti TGP se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izraženi v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpustov in ponorov CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpusti in ponori CO2 za zemljiške kategorije izračunajo kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednih izpustov N2O, ki so posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunajo na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Neto izpusti TGP

kt CO2 ekv

UNFCCC

(https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2022-crf-13apr22.zip)

2005, 2010−2020

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Datum zadnje osvežitve
10.06.2022
Avtor(ji)

Boštjan Mali, GIS, pripravil v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja blaženja podnebnih sprememb