[KM02] Poraba mineralnih gnojil
Ključno sporočilo
Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2007–2016 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (20 kg P2O5/ha) večja kot v državah članicah Evropske unije (14 kg P2O5/ha).
Definicija
Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2017. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije v obdobju 2006–2017.
Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).
Grafi
| mineralna gnojila | |
|---|---|
| 1992 | 189922 |
| 1993 | 174055 |
| 1994 | 182191 |
| 1995 | 168780 |
| 1996 | 168029 |
| 1997 | 180599 |
| 1998 | 184729 |
| 1999 | 186370 |
| 2000 | 174180 |
| 2001 | 178166 |
| 2002 | 175724 |
| 2003 | 177589 |
| 2004 | 162680 |
| 2005 | 149504 |
| 2006 | 146593 |
| 2007 | 149587 |
| 2008 | 135011 |
| 2009 | 119135 |
| 2010 | 131855 |
| 2011 | 131304 |
| 2012 | 128364 |
| 2013 | 130347 |
| 2014 | 136054 |
| 2015 | 136114 |
| 2016 | 129480 |
| 2017 | 130524 |
| Dušik (N ) | Kalij (K2O) | Fosfor (P2O5) | |
|---|---|---|---|
| 1992 | 70,05 | 36,75 | 27,86 |
| 1993 | 60,38 | 39,32 | 31,00 |
| 1994 | 63,14 | 41,40 | 35,25 |
| 1995 | 61,40 | 40,04 | 33,13 |
| 1996 | 60,95 | 40,71 | 33,05 |
| 1997 | 68,79 | 45,50 | 35,27 |
| 1998 | 70,89 | 46,74 | 38,35 |
| 1999 | 68,95 | 48,94 | 39,55 |
| 2000 | 67,12 | 43,67 | 35,86 |
| 2001 | 68,22 | 41,03 | 32,59 |
| 2002 | 66,10 | 40,86 | 31,06 |
| 2003 | 67,69 | 39,25 | 30,04 |
| 2004 | 61,70 | 37,86 | 29,85 |
| 2005 | 57,33 | 31,61 | 26,40 |
| 2006 | 61,97 | 31,53 | 26,08 |
| 2007 | 59,41 | 30,62 | 25,57 |
| 2008 | 50,85 | 29,80 | 24,24 |
| 2009 | 60,20 | 18,30 | 16,34 |
| 2010 | 56,95 | 25,50 | 20,51 |
| 2011 | 59,22 | 25,20 | 19,67 |
| 2012 | 54,83 | 22,52 | 18,54 |
| 2013 | 56,93 | 22,64 | 18,58 |
| 2014 | 59,33 | 22,11 | 18,96 |
| 2015 | 59,39 | 24,17 | 19,79 |
| 2016 | 56,73 | 23,77 | 19,18 |
| 2017 | 56,26 | 22,98 | 18,97 |
| Dušik (N ) [kg/ha] | |
|---|---|
| Romunija | 22,48 |
| Portugalska | 29,35 |
| Estonija | 33,63 |
| Latvija | 33,75 |
| Grčija | 37,33 |
| Avstrija | 38,02 |
| Španija | 38,63 |
| Italija | 44,05 |
| Bolgarija | 48,49 |
| Litva | 51,63 |
| Švedska | 55,67 |
| Malta | 56,45 |
| Slovenija | 57,38 |
| Madžarska | 58,21 |
| Združeno kraljestvo | 58,41 |
| Evropska unija | 59,85 |
| Slovaška | 62,25 |
| Finska | 63,92 |
| Ciper | 64,57 |
| Irska | 71,71 |
| Poljska | 73,22 |
| Francija | 74,05 |
| Danska | 74,46 |
| Hrvaška | 78,99 |
| Češka | 95,40 |
| Nemčija | 100,27 |
| Luksemburg | 102,83 |
| Belgija | 107,14 |
| Nizozemska | 117,91 |
SOURCE: EUROSTAT, 2018 ()
| Fosfor (P2O5) [kg/ha] | |
|---|---|
| Estonija | 7,77 |
| Malta | 7,97 |
| Romunija | 8,41 |
| Nizozemska | 8,57 |
| Belgija | 8,66 |
| Švedska | 8,72 |
| Bolgarija | 8,80 |
| Luksemburg | 9,76 |
| Danska | 10,22 |
| Avstrija | 10,23 |
| Latvija | 10,53 |
| Združeno kraljestvo | 11,09 |
| Portugalska | 11,29 |
| Grčija | 11,61 |
| Slovaška | 12,06 |
| Finska | 12,18 |
| Češka | 12,21 |
| Madžarska | 12,46 |
| Litva | 13,59 |
| Evropska unija | 14,41 |
| Italija | 15,39 |
| Irska | 15,78 |
| Francija | 15,89 |
| Španija | 15,95 |
| Nemčija | 15,99 |
| Ciper | 19,17 |
| Slovenija | 20,14 |
| Hrvaška | 24,39 |
| Poljska | 25,04 |
Cilji
- Uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov.
- Rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje.
- Zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.
Komentar
Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 že manj kot 140.000 ton, leta 2016 in 2017 pa zgolj še 130.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 271 kg/ha, oziroma za 21 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (51 %), sledita kalij (27 %) in fosfor (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.
Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.
Poraba dušika (N) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 malenkost manjša kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 57 kg/ha, v EU-28 pa 60 kg/ha. Največja poraba dušika je bila v omenjenem obdobju značilna za Nizozemsko (118 kg/ha), Belgijo (107 kg/ha) ter Luksemburg (103 kg/ha), najmanjša pa za Romunijo (22 kg/ha) in Portugalsko (29 kg/ha).
Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 20 kg/ha, v EU-28 pa 14 kg/ha. Največja poraba fosforja je bila v omenjenem obdobju značilna za Poljsko (25 kg/ha) in Hrvaško (24 kg/ha), najmanjša pa za Estonijo, Malto in Romunijo (8 kg/ha).
Metodologija
Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15, 12/17).
Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila
Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992–2017).
Statistični urad Republike Slovenije
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o porabi mineralnih gnojil se v Sloveniji redno ne zbirajo, saj jih Statistični urad Republike Slovenije zbira enkrat letno na podlagi vprašalnikov. Ker je z vstopom Slovenije v EU leta 2004 promet in prodaja mineralnih gnojil v oznako GNOJILO ES znotraj držav članic EU odprt, Slovenija niti ne more razpolagati z natančnimi evidencami uvoza in izvoza mineralnih gnojil. Zaradi omenjenega so podatki o porabi mineralnih gnojil v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da dovolj dobro zrcalijo dejansko stanje porabe na terenu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o porabi mineralnih gnojil se zbirajo po predpisani metodiki. Ob spremembi metodike so se temu ustrezno podatki preračunali tudi za nazaj, zato ocenjujemo, da so nizi podatkov v časovni skali med seboj dovolj primerljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatke o porabi mineralnih gnojil si lahko dokaj zanesljivo pojasnimo s splošnim stanjem na področju uporabe gnojil v Slovenije ter predvsem s splošnim stanjem kmetijstva v Sloveniji (čedalje težji ekonomski status kmetijstva, zmanjševanje obsega kmetijske pridelave...). Zato lahko z dovolj veliko verjetnostjo predvidevamo, da se bo trend zmanjševanja porabe mineralnih gnojil v Slovenijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
Podatki o porabi dušika in fosforja (N in P2O5), izraženi v kilogramu posameznega hranila na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenega dušika in fosforja ter površini kmetijskega zemljišča v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU-28).
- Prednosti in slabosti kazalca: Ker metodologija zajema podatkov med državami članicami EU-28 na spletni strani EUROSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami manj zanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU-28 je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi raznolikosti podatkov med državami EU-28 je trend kazalca v prihodnje težko napovedati.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1